gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – privolitev v odpravo napak
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (15. 10. 1993) po izteku enoletnega roka od obvestila o ugotovljenih napakah (21. 8. 1991), sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je tožeča stranka izgubila materialno upravičenje za uveljavljanje tožbenega zahtevka (prvi odstavek 616. člena ZOR).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogojna odpoved - rok za odpoved – vrnitev na delo – vzpostavitev delovnega razmerja
Pri odločitvi o zakonitosti odpovedi ni mogoče spregledati utemeljenih revizijskih navedb v zvezi z vprašanjem, ali je tožena stranka v času odpovedi iz poslovnega razloga s tožnikom že vzpostavila pravno relevantno razmerje – v tem primeru delovno razmerje - po zadnji pred tem pravnomočni sodni odločbi o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ali na neki drugi podlagi. Še toliko bolj, ker iz te odločbe ne izhaja ugotovitev o obstoju delovnega razmerja niti dolžnost delodajalca, da tožnika pozove nazaj na delo. To in šele kasnejša prijava v zavarovanje so lahko pomembni pri opredelitvi tožnikovega statusa v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ali je bil takrat že v delovnem razmerju s toženo stranko in ali mu je ta že lahko (ponovno) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Če določeno razmerje sploh ne obstaja ali še ne obstaja (ker ni ponovno vzpostavljeno), ga namreč že pojmovno (še) ni mogoče „odpovedati.“
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – vplivna stranka
Tožeča stranka drugi tehtni razlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje s stališčem, da je tožena stranka v svojem domačem okolju zelo vplivna, kar naj bi onemogočalo objektivno sojenje v predmetni zadevi. Takšno stališče je do te mere splošno in nekonkretizirano, da mu ni mogoče pripisati značaja tehtnega razloga.
V postopku, v katerem skupni lastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari, skupni lastniki niso nujni sosporniki, pač pa mora aktivni udeleženec razmerja ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
Obenem s tožbenim zahtevkom iz izbrisne tožbe je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izvršeno vknjižbo in zaradi katerega je vpis materialnopravno neveljaven. Čeprav gre za v določeni meri povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih.
Če je storilec z lažnimi podatki tudi že stopil v stik z zavarovalniškimi agenti in zahteval plačilo zavarovalnine, ne odgovarja za kaznivo dejanje tako imenovane zavarovalniške goljufije po drugem odstavku 211. člena KZ-1, temveč za kaznivo dejanje goljufije ali poskus le-tega, če mu dejanja ne uspe dokončati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005747
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nasprotja v razlogih - kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja
Če opis kaznivega dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, ki sicer ni nujni in obvezni del opisa, sestavljata abstraktni in konkretni del opisa celoto, pri kateri ni vselej nujno, da se določeni zakonski znak ponovno navaja z istim ali drugačnim besedilom, še zlasti, če je ob abstraktnem opisu dovolj konkretno opredeljen.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005701
ZKP člen 424, 424/1. KZ člen 254, 254/2.
davčna zatajitev - opravljanje dejavnosti - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če se obdolžencu očita zatajitev plačila DDV, je sklicevanje na odločanje davčnih organov z zvezi z davkom na dobiček iz dejavnosti pravno nerelevantno.
ZMZ člen 16, 17. ZUS-1 člen 20, 20/1, 52, 52/2, 59, 75, 75/2. Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (Direktiva 2004/83/ES) člen 2h, 23.
priznanje mednarodne zaščite – združevanje družine po azilnem pravu – relativna bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravnih določb o združevanju družine v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti kot podlago za priznanje mednarodne zaščite niti, če bi tožeča stranka to izrecno uveljavljala. Primere združevanja družin z osebo, ki ni upravičenec do mednarodne zaščite, ureja namreč ZTuj-1 in ne ZMZ.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu – odločanje o priporu - zahteva za izločitev - stroški kazenskega postopka – oprostitev plačila stroškov
Sodnik, ki je sodeloval pri odločanju zunajobravnavnega senata o priporu, ni izločen kot predsednik ali član senata, ki odloča na glavni obravnavi.
ukrep zdravstvenega inšpektorja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice niso posledica akta, ki se izpodbija v upravnem sporu
Razlogi za dovoljenost revizije morajo biti podani glede na obravnavani predmet upravnega spora.
ZMZ člen 2, 2/3, 23, 23-10, 28, 28-2, 91, 91/2. ZMZ-B člen 108.
priznana subsidiarna zaščita – izrek odločbe - rok trajanja subsidiarne zaščite - resna škoda v smislu nečloveškega ravnanja
Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije.
Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite.
Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.
Zemljišče, ki je bilo glede na zaplembno odločbo ob zaplembi kmetijsko in za katerega revidenta nista dokazala, da je bilo tedaj v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo, namembnosti pa mu ni spremenil niti predpis, na podlagi katerega je bila izdana odločba o podržavljenju, se vrednoti kot kmetijsko zemljišče.
ZEKom člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 144. ZUS-1 člen 74, 74/3, 76.
pritožba – opravljena glavna obravnava sodišča prve stopnje - obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja – goli bitni tok - samostojni širokopasovni dostop – operaterski dostop z bitnim tokom – pogojevanje z naročniškim razmerjem za PSTN oziroma ISDN priključek – predlog za opravo glavne obravnave – postopek analize upoštevanega trga – izvajanje nadzora nad regulatorno odločbo – izrecna ali posredna (implicitna) naložitev obveznosti
Ker tožeči stranki z regulatorno odločbo tožene stranke obveznost zagotavljanja golega bitnega toka ni bila naložena, je tožena stranka v izpodbijani odločbi nezakonito ugotovila, da je tožeča stranka kršila obveznost enakega obravnavanja po 3. točki regulatorne odločbe, ker bitnega toka ni zagotavljala na način, ki ni zahteval hkratnega obstoja naročniškega razmerja za PSTN/ISDN priključek. Tožena stranka tako ni imela podlage za sprejem naloženih ukrepov za odpravo nepravilnosti po drugem odstavku 144. člena ZEKom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijano nadzorstveno odločbo tožene stranke utemeljeno razveljavilo.
dopuščena revizija – gradbena pogodba – odstop od pogodbe – odgovornost podizvajalca – odgovornost za napake – zavarovanje za odpravo napak – varščina – zamuda s plačilom varščine
Vrhovno sodišče o pravnih vprašanjih, navedenih v I. točki izreka tega sklepa, še ni odločalo. Zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP).
Ali je delničar, ki vrne prepovedano plačilo in to zadostuje za poplačilo dolga, zaradi katerega je bila razdelitev likvidacijske mase nedopustna, s tem neupravičeno prikrajšan v višini, ki presega njegov sorazmerni delež v osnovnem kapitalu družbe v likvidaciji, preostali delničarji, ki so v celoti zadržali prepovedana plačila, pa v tej višini skupaj neupravičeno obogateni?