zavarovalni nadzor - začasna odredba – odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja – odložitev izvršitve izpodbijanega akta – težko popravljiva škoda – javna korist
Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Tožeča stranka z navedenim izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izvršitve odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v postopku ne bi bilo mogoče odpraviti.
odstop terjatve – zastavna pogodba – plačilo po zastavni pogodbi
Tožnik ni dokazal, da je upravičen do plačila protivrednosti 150.000 nemških mark, temveč je upravičen le do lastništva na zastavljenem plovilu, kot je navedeno v III. točki zastavne pogodbe.
Tožnik ni niti navajal, niti dokazal, da bi bila pridobitev investicijskih sredstev dolžnost tožencev.
V primeru, ko tožnik uveljavlja regres za povračilo zneskov odškodnin, izplačanih več oškodovancem, se pri ugotavljanju revizije vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti plačila vsakemu oškodovancu posebej.
povrnitev škode - razlike med kazensko in civilno odgovornostjo - solidarna obveznost – nadaljevano kaznivo dejanje – pridobitev protipravne premoženjske koristi
Po tretjem odstavku 206. člena ZOR solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. Zato sodišče zmotno išče predhodni dogovor med prvim, drugim in tretjim tožencem kot kupcema in zahteva, da bi morala slednja vedeti, da je blago ukradeno.
Oseba, ki ni bila obsojena v kazenskem postopku, je kljub temu lahko odškodninsko odgovorna, saj je civilna odgovornost drugačna od kazenske. Tako obstoja v civilnem pravu npr. institut deljene krivde, poleg tega pa je vpeljana tudi solidarna odgovornost. Civilna odgovornost je strožja od kazenske, saj v kazenskem pravu velja domneva nedolžnosti, v civilnem pravu pa gre za varstvo oškodovanca.
Za uporabo tretjega odstavka 206. člena ZOR zadošča, da so z nadaljevanim kaznivim dejanjem oseb, ki so bile v kazenskem postopku obsojene, vsi pridobivali protipravno premoženjsko korist. Prvi toženec je potreboval kupca za ukradeno blago, drugi in tretji toženec pa sta kupovala blago po precej nižjih cenah kot običajno in četudi ne bi vedela, da je blago ukradeno, bi se morala vendarle vprašati, ali je tak posel legalen in kakšna je kvaliteta blaga, ki sta ga predelovala in prodajala naprej. Njuna odgovornost je lahko podana, če sta ravnala v nasprotju s poslovnimi predpisi in običaji ter bi se morala zavedati, da pridobivata premoženjsko korist na škodo izdelovalca.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločba o kazenski sankciji – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornika na glavni obravnavi o prepustitvi sodišču, da samo odloči o morebitni postavitvi drugega izvedenca, ni mogoče obravnavati kot substanciran dokazni predlog, o katerem bi se moralo sodišče konkretno opredeliti.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – izbira izvajalca za administrativna, organizacijska in druga pomožna dela – akt poslovanja – napačen pravni pouk
Odločitve organov, sprejete na podlagi predpisov s področja zasebnega prava (npr. OZ), kot je tudi akt o izbiri izvajalca administrativnih del, niso upravni akti oz. akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu. V obravnavanem primeru je tožena stranka nastopala kot subjekt obligacijskopravnega razmerja z namenom, da z izbranim izvajalcem sklene (podjemno) pogodbo o opravljanju administrativnih del za Komisijo.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – vrnitev stanovanja – nespremenjeno posestno stanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.
Če je stanovanje vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu v last, ne pa tudi v posest, in se zato z izpodbijano odločitvijo ni poseglo v obstoječe posestno stanje, revident ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve z zatrjevanjem izgube edinega prebivališča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005788
ZKP člen 150, 150/1-1, 269, 359, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nerazumljiv izrek - prikriti preiskovalni ukrepi – nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem – pogoji za odreditev ukrepov - pravice obrambe – opis kaznivega dejanja – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja – neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Stopnja organiziranosti in povezanosti članov hudodelske združbe ni nujno čvrsta, formalna in hierarhična, vendar mora biti iz nje razvidna delitev vlog med člani in takšna, da po naravi sami omogoča delovanje več oseb.
ZUS-1 člen 59, 59/2, 71, 71/2, 83, 83/2-1, 84, 84/2, 89. ZDDV člen 21, 21/11, 42, 42/1-1, 42/1-2. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 20.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - popravek odbitka vstopnega DDV - potrjena prisilna poravnava - sprememba dejavnikov za izračun odbitka vstopnega DDV
Po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV se mora odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu z ZDDV, ustrezno popraviti, če se pri davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitka vstopnega DDV. Med take dejavnike po enajstem odstavku 21. člena ZDDV sodi tudi znižanje vrednosti terjatev po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Revident je v postopku prisilne poravnave dosegel dogovor o 20 % poplačilu dolga, zato osnovo za odbitek postopnega DDV lahko predstavljajo le zneski (po računih), ki jih je revident v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo dolžan plačati upnikom.
menjalna pogodba - znižanje kupnine prodajna pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - skrite napake
V menjalni pogodbi ni nujno določena tržna vrednost stanovanj, temveč gre za subjektivno oceno zamenjanih stanovanj, ki je lahko nižja ali višja od tržne cene. Zato je zakonodajalec v 498. členu ZOR izrecno določil, da je treba pri znižanju kupnine zaradi stvarne napake uporabiti relativno metodo, po kateri je treba najti sorazmerje zmanjšanja vrednosti stvari z napako in stvari brez napake. Če je dogovorjena vrednost v pogodbi nižja od prometne vrednosti, je zmanjšano plačilo nižje, kot bi bilo pri prometni vrednosti stvari z napako. Tak izračun se šteje za najbolj pravičnega, ker ustreza volji strank, po kateri naj bi bila že cena brez napak nižja.
URS člen 33. ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145č. ZDen člen 3, 64, 64/1. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja – razmerje med ZIKS in ZDen
Zavrnilno stališče do revizijske teze druge nasprotne udeleženke, po kateri naj predlagatelji ne bi bili upravičeni do vrnitve pravnim prednikom odvzetega premoženja v sodnem postopku zato, ker naj bi do prehoda premoženja v državno last prišlo že ex lege z dnem objave Odloka AVNOJ, pravno podlago za vrnitev premoženja pa bi tako predstavljal ZDen (in za to predviden upravni postopek) in ne ZIKS, je revizijsko sodišče zavzelo že v sklepih II Ips 63/2010 in II Ips 486/2009, enako izhaja tudi iz sklepa II Ips 324/2010. Za odstop od sprejetega stališča v obravnavanem primeru ni razlogov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2005718
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/2, 171/4, 171/5, 171/6. URS člen 39.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - žaljiva obdolžitev – način izvršitve - razžalitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – namen informiranja javnosti
Po ustaljeni sodni praksi je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče storiti z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih.
Obstoj zaničevalnega namena se ugotavlja šele, če obsojenec vsaj dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Nestrinjanje s sodnimi in s tem tudi sodnikovimi odločitvami imajo stranke možnost in pravico izraziti v pravnih sredstvih zoper sodne odločbe, pri čemer se morajo vzdržati vrednostnih ocen sodišča oziroma sodnikov ali drugih procesnih udeležencev ter ohraniti primerno raven medsebojnega komuniciranja, tako v pisnem kot tudi ustnem izražanju.
nasprotna izvršba – spor o pristojnosti – krajevna pristojnost
Ker je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi (prvi odstavek 35.člena ZIZ), je sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo, pristojno tudi za odločanje o predlogu za samo izvršbo.
pogodba o prevzemu obveznosti – obveznosti prevzemnika – prevzem delavcev – obstoj delovnega razmerja –notarski zapis – solidarna odgovornost
Prvotni delodajalec tožnice je ustanovil novo podjetje in podjetji sta sklenili pogodbo o prevzemu obveznosti. Novo podjetje je prevzelo obveznosti, ki so bile ugotovljene z otvoritveno bilanco in njenimi prilogami, poleg tega pa je v določenem obsegu prevzela tudi pozneje ugotovljene ali nastale obveznosti, toda s pogojem, da izvirajo iz prevzetih sredstev ali iz naslova prevzetih delavcev. Ker tožnice ni bilo na seznamu prevzetih delavcev, se je njeno delovno razmerje nadaljevalo pri univerzalnem nasledniku prvotnega delodajalca, kakor je pravnomočno ugotovljeno v delovnem sporu. Če ne prej, je bilo to nedvoumno ugotovljeno s pravnomočno odločitvijo 13. novembra 2005 v delovnem sporu, zato določila 13. točka pogodbe, ki govori o solidarni obveznosti, za tožnico ni mogoče uporabiti.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Predmet obravnavane zadeve je priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Vprašanje, ali je solastnik nepremičnine, na katero se nanaša sporno gradbeno dovoljenje, stranski udeleženec v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ker gre za vprašanje pravočasnosti revidentove zahteve za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Takega vprašanja pa revident ni zastavil.
ZPP člen 41, 41/2, 195, 196, 367, 367/4, 367/5, 377.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – nediferencirana navedba – navadno sosporništvo – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – formalni pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta v tožbi navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta v višini 2.800,00 EUR. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta ni navedena in tožnika nimata pravice do revizije.
Ni podanih pogojev za uporabo izjeme iz petega odstavka 367. člena ZPP. V predlogu za dopustitev revizije ni izpostavljenih pravnih vprašanj, ki so skupna tožbenima zahtevkoma, in ne obstoji takšna povezanost, da je odločitev o enem zahtevku odvisna od odločitve o drugem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014080
ZOR člen 99, 358. SPZ člen 66, 100. URS člen 68. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – negatorna tožba – legitimacija enega od solastnikov – izpraznitveni zahtevek – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenih strank – zavrženje revizije
Ker so se pogodbene stranke dogovorile za takojšen prenos pravice do posesti, prenos lastninske pravice (t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) pa so odložile, okoliščina, da je tožnik po desetih letih izvrševanja pogodbe pričel nasprotovati temu, da toženca uporabljata sporni nepremičnini, ne more utemeljevati zahtevka za izpraznitev nepremičnin in njuno izročitev tožniku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZEKom člen 56, 56/1, 56/2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja člen 13, 13/4, 14, 14/4. Direktiva 2002/20/ES uvodna izjava 32, člen 13.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – določitev števila točk za uporabo radijskih frekvenc – merila za določitev števila točk
Pri določitvi števila točk za uporabo radijskih frekvenc se uporabijo merila iz drugega odstavka 56. člena ZEKom, bodisi posamezno ali v kombinaciji. Uporaba merila števila občin pri ovrednotenju faktorja E po 13. členu Pravilnika, ki spada v merilo „pokrivanja“ (ne pa v merilo gostote prebivalstva), je zato zakonita.