določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – osebne in družinske razmere delavke sodišča – manjše sodišče
Ker so lahko na sodišču z manjšim številom zaposlenih osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, to pa vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri gre za spor v zvezi s stanovanjem, glede katerega potekajo pravde med prejšnjim in novim partnerjem pokojne delavke sodišča.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožnik z revizijskimi očitki odpira vprašanje (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP).
denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku – procesna disciplina – žalitev sodišča v vlogi
Z vidika pričakovanja strank zaupanje v sodni sistem pomeni, da bodo prav zato, ker sodniki sodijo po ustavi in zakonu, pri opravljanju njihovega dela pa jih vodijo visoki etični standardi, pri sodišču lahko dosegle varstvo svojih pravic. Očitek v pritožbi, ki implicira, da sodniki uživajo privilegiran položaj v družbi, ki ni v skladu z ustavno opredelitvijo sodstva, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
Določilo 222. člena SPZ je nekoliko drugačno od prejšnjega drugega odstavka 58. člena ZTLR in nakazuje na širšo možnost zahtevka za prenehanje služnosti, vendar pa tudi iz določila 222. člena SPZ izhaja le omejena možnost lastnika služeče stvari, da zahteva prenehanje stvarne služnosti, in sicer (1) če postane služnost nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali (2) če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino – povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - trditveno breme – dokazno breme
Če nastane dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (922. člen OZ), v pogojih iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 224, 245, 382, 386, 389, 390. ZPP člen 380, 380/1, 385, 385/2, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev izvršilnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - nedenarna terjatev upnika
Zakonska določba o prekinitvi izvršilnega postopka s pričetkom postopka osebnega stečaja ne velja za izvršilne postopke, ki tečejo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase in ki je zato v postopku osebnega stečaja tudi ni treba prijaviti.
Stanovanjska hiša tožnikov je od ceste oddaljena 1,7 metra; v spornem obdobju je bila prva tožnica kot upokojenka praktično ves čas doma, druga tožnica, tretji in četrti tožnik so bili zaradi službenih obveznosti zdoma odsotni okoli osem ur dnevno; peti tožnik je bil v spornem obdobju dijak in zadnje leto študent ter načeloma odsoten zaradi študijskih obveznosti. V odškodnini so upoštevane tudi ugotovitve, da se v neposredni bližini stanovanjskega bloka nahaja križišče, kar je bilo zaradi speljevanja in zaviranja vozil za tožnike posebej moteče, dodaten hrup pa so velikokrat povzročala vozila, ki so se ustavljala na bližnjem avtobusnem postajališču, ter vožnja vozil po udornih jamah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005735
ZKP člen 420 421, 421/3, 424, 424/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev – računanje rokov - sodne počitnice – obseg preizkusa – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – oprema za izdelavo
V četrtem odstavku 186. člena KZ-1 so kot samostojno kaznivo dejanje opredeljena ravnanja, ki so v odnosu do ravnanj, naštetih v prvem odstavku tega člena, pripravljalna. Ta ravnanja izgubijo svojo samostojnost v primeru, ko pomenijo le sestavni del oziroma posamezno stopnjo v okviru katerega od ravnanj iz prvega odstavka.
ZPP člen 378. SPZ člen 213, 213/1, 227, 227/1. ZTLR člen 49, 49/1. ODZ paragraf 473.
stvarna služnost - služnost souporabe kleti - vsebinsko razlikovanje med osebnimi in stvarnimi služnostmi
Služnost souporabe kleti je lahko stvarna služnost, saj jo je vsebinsko (vedno) mogoče oblikovati v tej smeri. Tudi v konkretni zadevi sta nižji sodišči sporno služnost pravilno opredelili kot stvarno. Podlago za takšen zaključek je najti predvsem v pravni teoriji, ki pri stvarnih služnostih dopušča šibkejše vezi s potrebami gospodujoče nepremičnine (zadostuje njena ugodnejša raba in uživanje) in ob tem primeroma našteva stvarne služnosti, ki so v ohranitvi arhitekturnega stila, mirnega bivalnega okolja in prostega razgleda. Vez med nepremičninama je izpostavilo že pritožbeno sodišče z oceno, da je ugotovljena souporaba kleti koristna gospodujoči nepremičnini, saj pomeni statično in trajno uporabo tuje nepremičnine z odlaganjem stvari, ki bi sicer zasedale prostor na gospodujoči nepremičnini.
dovoljenost ptitožbe – zavrženje pritožbe – pravica do pritožbe – delna zamudna sodba – toženci kot navadni sosporniki – pritožba toženca, zoper katerega ni bila izdana zamudna sodba
Za navadne sospornike je značilno, da je vsak v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Navedeno velja tudi za pritožbeni postopek.
Samostojnost položajev se pri izpodbijanju s pravnimi sredstvi kaže v tem, da sme vsak sospornik s pritožbo izpodbijati sodbo samo v delu, ki se nanaša nanj, učinek njegove pritožbe pa je omejen le na njegovo procesno razmerje. To pa pomeni, da sedmi toženec zoper zamudno sodbo, s katero je odločeno o tožbenih zahtevkih zoper druge tožence, nima pravice do pritožbe, s svojim procesnim dejanjem (vloženo pritožbo) pa tudi ne more vplivati na potek pravde, ki teče zoper druge tožence.
ZOR člen 12, 124, 132, 314, 360/1, 361, 387, 388, 389.
pripoznava dolga - oblikovalna pravica - zastaranje terjatve - razdrtje pogodbe - tek zastaranja
Pravica razdreti pogodbo kot oblikovalna pravica ni predmet zastaranja, njeno uveljavljanje pa je s časovnega vidika vezano na obstoj pravice zahtevati izpolnitev pogodbe.
Določba 387. člena ZOR o pripoznavi dolga se nanaša tudi na razmerja dolžnika v pravdi, ki se je končala z zavrnitvijo zahtevka.
ZDDV-1 člen 62, 63, 67, 81, 84. ZDavP-2 člen 31, 76, 77. Slovenski računovodski standardi SRS (2006) standard 21, 28-45.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost – DDV – pogoji za odbijanje vstopnega DDV – verodostojna listina – račun – neplačeviti subjekt
Revizija je dovoljena zaradi vrednosti spora.
Ker revident razen 11 računov o odkupu sekundarnih surovin od treh družb, za katere ni sporno, da so neplačeviti subjekti, nima drugih verodostojnih listin, s katerimi bi izkazoval, da je sporne sekundarne surovine odtujil od družb, ki so mu izstavile račune, niso izpolnjeni pogoji za odbijanje vstopnega DDV. Izstavljeni račun še ni dokaz o tem, da bi bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena. Že zaradi pomanjkljive dokumentacije bi revident lahko podvomil v izpolnjevanje pogojev za odbitek vstopnega DDV.
Revident bi moral in mogel vedeti, da so omenjene družbe neplačeviti subjekti, pred odbijanjem vstopnega DDV bi se namreč moral prepričati, ali so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Da so omenjene družbe neplačeviti subjekti, bi lahko vedel, ker niso registrirane za opravljanje trgovine oziroma zbiranje sekundarnih surovin, za opravljanje dejavnosti v obsegu, ki jo izkazujejo računi, niso imele niti materialnih niti drugih možnosti, niso oddajale davčnih obračunov davčnim organom.
dovoljenost revizije – izvozna nadomestila za kmetijske proizvode – obnova upravnega postopka – vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje
Vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, ko je sporna pravilnost uporabe obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva po ZUP. Pomembnega pravnega vprašanja v zvezi z obnovo postopka pa revidentka ni izpostavila.
promet s kmetijskimi zemljišči – predkupna pravica – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni vprašanje po vsebini zadeve
Revidentka je predkupne pravico uveljavljala kot lastnica sosednjega zemljišča zato vprašanje solastništva ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
Vrednost izpodbijane odločitve, ki se nanaša na denarni zahtevek posamezne tožnice v razmerju do posamezne toženke, ne presega revizijskega praga.
Vrednosti izpodbijane odločitve, ki glede nedenarnega zahtevka odpade na posamezno tožnico v odnosu do posamezne toženke, ni mogoče ugotoviti, saj tožnici vrednosti zahtevka 7.036,82 EUR nista diferencirali.
Ker prodajalec do uveljavitve ZVKSES 1. 8. 2004 ni v celoti izpolnil obveznosti do kupcev glede tistega dela kupnine, ki je ta do uveljavitve zakona nista plačala, se časovna veljavnost predpisa razteza tudi na sporno pravno razmerje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – postopke za ureditev razmerij med solastniki stavbe, v kateri posluje sodišče
Okoliščina, da krajevno pristojno sodišče posluje v prostorih zgradbe, na katero se nanaša predlog za ureditev razmerij med solastniki, lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča pri odločanju v zadevi.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če obramba pravne relevantnosti dokaznih predlogov ne utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti in izkaže, da bi z njimi uspela, z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ne krši obsojenčeve pravice do obrambe iz 3. alineje 29. člena Ustave.