začasna odredba – odstranitev nelegalne gradnje – težko popravljiva škoda – dokončanje in vselitev v objekt po izrečenem inšpekcijskem ukrepu
Če investitor (tožnik) po izdaji inšpekcijske odločbe (s katero mu je bila prepovedana nadaljnja gradnja in uporaba objekta) nadaljuje z gradnjo in se nato v objekt tudi vseli, dejstva, da je objekt naseljen, ni mogoče upoštevati pri presoji „težko popravljive škode“.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba organizacije dela – rok za odpoved – obstoj delovnega razmerja
Opredelitev poslovnega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR ne zanika pravice delodajalca, da kljub obstoju potreb po delu, ki ga določen delavec opravlja na svojem delovnem mestu, spremeni organizacijo dela. Ni bistveno, ali se je obseg del in opravil, ki jih je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi opravljala tožnica, dejansko zmanjšal, temveč je bistveno, da so bila zaradi drugačnega organiziranja del tožničina dela razporejena drugemu delavcu (in tajnici) in da je prav zato postalo delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno.
Varstvo delovnega razmerja se v skladu z delovno zakonodajo prvenstveno nanaša na primere zanikanja oziroma nepriznavanja obstoja delovnega razmerja, ko se delo opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, čeprav ima razmerje dejansko vse elemente delovnega razmerja (11. in 16. člen ZDR), ne pa na primere, ko stranki delovno razmerje vzpostavita sami in takšno razmerje formalno in dejansko že obstaja.
hitri postopek - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog – opis prekrška - opis dejanskega stanja
Če je storilec z obremenilnimi navedbami prekrškovnega organa seznanjen in se je o njih v celoti izjavil, ga sodišče ni dolžno z njimi ponovno seznanjati.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 13. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - vezanost na sklep ODT - poneverba - igralnica - prilastitev denarja - videoposnetek kot dokaz
Delovno sodišče je na podlagi 13. člena ZPP (ki ureja ugotavljanje predhodnega vprašanja) pooblaščeno ugotavljati znake kaznivega dejanja, ki so pogoj za ugotovitev, da je delavec storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Pri tem je vezano zgolj na pravnomočno (obsodilno oz. oprostilno) sodbo kazenskega sodišča (če ta obstaja), ne pa npr. na sklep tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ali pa celo na razloge navedene v obrazložitvi tega sklepa.
ZUP člen 65, 65/4, 82, 82/7, 82/8, 126. ZGD-1 člen 388. ZRev-2 člen 3, 3/1-33, 6, 18, 18/3, 33, 93, 97, 99, 100, 101, 122. Uredba o upravnem poslovanju člen 18. ZUS-1 člen 63, 63/2-1.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - pravni interes za predlog - javno revidiranje - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - obvestilo o poteku postopka
Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja, ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti, ter da druge osebe nimajo pravnega sredstva, s katerim bi lahko izsilile začetek postopka nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.
Čeprav se postopek nadzora opravi v zvezi s konkretnim poročilom o oceni vrednosti, se pri tem ne odloča o obstoju ali neobstoju nekega dejstva - kršitve pravil ocenjevanja vrednosti, temveč o izreku ukrepa opomina ali odvzemu dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu, pri čemer pa se v že izdelano poročilo o oceni vrednosti ne posega.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 135.
pogoji za zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Dejstvo, da posega, ki ga je tožnik opravil v Avstriji, vodilni strokovnjaki s področja ortopedije v Sloveniji niso bili pripravljeni nuditi, niti ni bila predvidena druga oblika zdravljenja poškodbe (razen rehabilitacije in morda vstavitve umetnega sklepa čez npr. 10 let), pomeni, da je bil nedvomno izkazan pogoj iz 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja o izčrpanosti možnosti zdravljenja v domovini. Tudi ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik iskal zdravniško pomoč pri več strokovnjakih, ki so mu takšen poseg odsvetovali (dr. P.) oziroma menili, da je zdravljenje poškodbe zaključeno (dr. S.), konzilij ortopedov KC Ljubljana pa se zaradi velike verjetnosti slabega rezultata ni odločil za poseg, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da so bile v vsebinskem smislu izčrpane možnosti zdravljenja tožnikove poškodbe v Sloveniji. Le teoretične možnosti zdravljenja z operacijo, do katere pa tožnik ni imel dostopa, ne zadoščajo.
ZRev-2 člen 3, 3/1-1, 4, 23, 25, 25/4, 108, 110, 114, 138, 140, 140/1, 173, 173/3. ZUP člen 38, 38/5, 39, 39/1, 40, 207, 207/3, 237, 237/2, 237/2-6. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 500.
javni nadzor nad revidiranjem - ocenjevanje vrednosti stvarnega vložka – opomin – meje preizkusa odločbe – izločitev člana strokovnega sveta – revizijski dokazi
Kršitve določb postopka, storjene do vključno izdaje odločbe o začetku postopka, se lahko uveljavlja samo v okviru izpodbijanja te odločbe, kasneje storjene kršitve določb postopka pa le v okviru izpodbijanja odločbe o izreku opomina.
Za odločanje o zahtevi za izločitev člana strokovnega sveta je pristojen strokovni svet, ne pa morda minister, pristojen za finance.
Nujna podlaga za opredelitev in potrditev vrednosti stvarnih vložkov pri uporabljeni metodi knjigovodske vrednosti je register osnovnih sredstev oziroma analitična evidenca osnovnih sredstev, ki vsebuje točne podatke o vrednosti vsakega osnovnega sredstva posebej.
ZPIZ-1 člen 12, 115, 158, 164, 249, 275. ZUP člen 225. ZSDP člen 59.
družinska pokojnina – prenehanje pravice – starševski dodatek - poseg v pravnomočno urejeno razmerje
ZUP, ki se uporablja tudi v primerih odločanja tožene stranke (če ZPIZ-1 ne določa drugače), določa možnost odprave, razveljavitve ali spremembe pravnomočne odločbe samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom, in ne v rednem postopku, ki se ga je poslužila tožena stranka pri izpodbijani odločitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved
Revizijsko sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je vprašanje, kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko vprašanje, pri čemer je lahko z razlogom seznanjen takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa se z njim seznani kasneje vse do zagovora delavca, ki je predviden po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 60, 66, 66/3, 261. ZDR člen 169.
začasna nezmožnost za delo – upoštevanje odločb invalidskega postopka – vezanost na dejanske ugotovitve odločb
Organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije morajo pri odločanju o začasni nezmožnosti za delo delavca upoštevati tudi (dokončne) ugotovitve o trajni (ne)zmožnosti in obsegu le-te oziroma o preostali delovni zmožnosti v skladu z odločbami pristojnih organov v invalidskem postopku, vendar le, če je o teh omejitvah v invalidskem postopku sploh odločeno.
Vezanost na dokončen oziroma pravnomočen posamičen akt, s katerim je ZPIZ na matičnem področju že odločil o pravicah (tudi s tem, da je zahtevo za pridobitev pravic zavrnil), ne pomeni tudi vezanosti na dejanske ugotovitve (invalidske komisije), ki so bile podlaga za odločitev, sama odločitev pa jih ne vsebuje - tako kot npr. v primeru, ko ZPIZ odloči o kategoriji invalidnosti zavarovanca in njegovih pravicah iz zavarovanja ter pri tem izrecno določi tudi omejitve delovne zmožnosti.
URS člen 15, 25. ZPP člen 339, 359. ZDR člen 169. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo - odsotnost zaradi iste bolezni - nepravilna razveljavitev celotne prvostopenjske sodbe - sprememba sodbe v škodo pritožnika - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Sodišče druge stopnje ni postopalo pravilno, ko je kljub pritožbi tožnika zoper zavrnilni del sodb sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo sodbi sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (celo dvakrat).
ZPP izrecno ne opredeli kršitve določb postopka, ki bi se nanašala na konkreten primer. Kljub temu že ustavna pravica do pritožbe oziroma do pravnega sredstva zagotavlja, da se ta pravica, ki je stranki namenjena zaradi varstva in zaščite njenih pravic v postopku, ne spremeni v pravico, ki lahko stranki, ki se edina pritožuje, tudi škoduje. Strah, da bi sodišče druge stopnje lahko spremenilo sodbo v škodo stranke, ki se je edina pritožila, ali da bi po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča (pri čemer bi razveljavitev celo posegla v dejansko neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in s tem tudi v institut pravnomočnosti) v ponovnem postopku prišlo do odločitve v škodo stranke, ki se je pritožila, bi nesorazmerno otežil izvrševanje ustavne pravice do pritožbe oziroma bi pomenil kršitev te pravice. Ker se človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu z določbo prvega odstavka 15. člena Ustave izvršujejo neposredno na podlagi ustave, je kljub izostanku ustreznega sankcioniranja takšnega postopanja po ZPP, revizijsko sodišče že na podlagi ustavnih določb poseglo v odločitev.
Tožena stranka bi se pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri pristojnem zdravniku sicer res lahko pozanimala o tem, kakšna navodila je imel tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, vendar pa opustitev pridobitve te informacije ne kaže na šikaniranje, saj je morala posledice nezakonite odpovedi nositi sama.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/5. ZViS člen 57. Statut Univerze v Mariboru člen 181, 191, 203.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – visokošolski učitelj – razlog nesposobnosti – potek časa izvolitve v naziv – dovoljenje za opravljanje pedagoškega dela – rok za odpoved – nastanek odpovednega razloga
Razlog nesposobnosti je nastopil šele po tem, ko tožnica ni imela več dovoljenja za opravljanje pedagoškega dela, oziroma je rok za odpoved v tem primeru začel teči od seznanitve rektorja tožene stranke z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nepravilno bi bilo o nesposobnosti za delo tožnice (v smislu 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR) govoriti že po prenehanju njenega naziva, ob istočasnem dovoljenju za opravljanje pedagoškega dela, kot bistveni vsebini njenega dela. Velja tudi obratno – če bi ji tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi že takoj po poteku časa izvolitve v naziv, vendar bi ji istočasno dovolila opravljanje izobraževalnega dela, ne bi mogla dokazati resnih in utemeljenih razlogov, ki bi onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja.
ZDSS-1 člen 6, 19, 35, 52, 65. ZPP člen 86, 374, 377.
kolektivni delovni spor – volitve v svet delavcev – pooblastilo za vložitev revizije – zastopanje po odvetniku – zavrženje revizije
Glede na 19. člen ZDSS-1 se pri pooblaščencih za zastopanje v kolektivnih delovnih sporih uporablja ZPP, ki v 86. členu glede postopka z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje opravljanje dejanj po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma določa izjemo le za stranko, ki ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik pravniški državni izpit.
Mednarodni računovodski standardi (MSR) standard 250, 250-19, 550, 550-2. Stališče 2 - Revizorjev pregled poročila o razmerjih z obvladujočo družbo člen 6. ZRev-2 člen 36, 109, 109/2, 114. ZGD člen 241, 478, 478/3.
obnova postopka – revizijski razlogi - konkretizacija – materialno pravo
Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, revizija ne navaja, zato izpodbijanega sklepa v tem obsegu revizijsko sodišče ni moglo in smelo preizkusiti. Nekonkretiziran je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava; sicer pa glede na to, da je sodišče odločalo o predlogu za obnovo postopka (ki je institut procesnega prava) in ga zavrglo, do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo.
ZDR člen 6a, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 371. ZPP-D člen 130.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – pravna kvalifikacija – odpovedni razlog – nasilno obnašanje - revizijski razlogi po ZPP-D – zmotna uporaba materialnega prava
V 6.a členu ZDR niso navedeni odpovedni razlogi; ti so za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeni v prvem odstavku 111. člena ZDR. V 6.a členu so določena le ravnanja, ki so prepovedana (tako, kot so npr. določena tudi v 35., 36. in 37. členu ZDR). Uporaba te določbe torej pomeni le pravno kvalifikacijo tožnikovega ravnanja in ne odpovednega razloga. Na pravno kvalifikacijo (sicer natančno opisanega ravnanja) pa sodišče ni vezano.
Revizijsko sodišče od uveljavitve ZPP-D dalje na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi več po uradni dolžnosti. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava mora biti konkretiziran tako, da je iz njega mogoče razbrati, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma katere ni uporabilo, pa bi jo moralo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prodaja izdelkov - farmacevt
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, je materialnopravno pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka dokazala obstoj resnega in utemeljenega odpovednega razloga.