odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Delavci, ki jim pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev preneha delovno razmerje na drugih podlagah, ne morejo sodelovati v krogu izbire presežnih delavcev, niti ne morejo biti sicer neposredno vključeni v ta program.
ZDR (1990) člen 100, 103. ZTPDR člen 83. ZPP člen 140, 141.
prenehanje delovnega razmerja – vročanje pisanj – vročanje preko faksa – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe
Kljub temu da vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP, je tožnik sporni sklep po ugotovitvah sodišča prejel najkasneje 4. 1. 2002 preko faksa. Sodišče je tožbo, vloženo šele 12. 2. 2002, v delu, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja, pravilno zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po 15 dnevnem roku iz prvega odstavka 83. člena ZTPDR.
opomin - odprava kršitev - revidiraje - poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja - Mednarodni standard ocenjevanja vrednosti 3 (MSOV 3) - ukrepi nadzora
MSOV kot splošen akt na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo ocenjevanje vrednosti. Kot strokovna pravila (strokovna navodila pravilnega ravnanja ocenjevalcev vrednosti), ki so rezultat strokovnih dognanj, pa določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti.
Ocenjevanje vrednosti podjetij zagotavlja resničen in pošten prikaz vrednosti podjetja. Ta prikaz je najcelovitejši vir informacij o vrednosti gospodarskega subjekta na trgu in podlaga za odločanje drugih gospodarskih subjektov. Podatki o oceni vrednosti pomenijo v bistvu varnostni mehanizem, s katerim se zagotavlja zaupanje uporabnikov podatkov.
Namen ocene, opravljene v skladu z MSOV 3, je namreč dati utemeljeno zagotovilo, da je ocenjena vrednost podjetja kot celota brez bistveno napačnih navedb, ki bi bile dvoumne ali zavajajoče.
ZRev-2 predvideva štiri ukrepe, ki so po svoji pravni naravi različni. Vsak od njih je izrečen po posebnimi, zanj predpisanimi pogoji. Tako se opomin izreče, kadar ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
Če je pokojninska osnova izračunana v nasprotju z zakonskimi določbami, brez upoštevanja vseh plač in osnov, od katerih so bili plačani prispevki, je odmera pokojnine napačna. Odločba, ki temelji na napačni odmeri, je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, je namenjen sistem pravnih sredstev. Zoper nezakonito odločbo ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo. Ker je bilo o tožničini starostni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve za novo odmero pokojnine ni bilo mogoče začeti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005862
ZP-1 člen 12, 57a, 136. ZVCP-1 člen 135, 135/3, 135/5. KZ-1 člen 328, 328/1.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom – posebni primeri plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku – izrek odločbe - izključitev postopka o prekršku in sankcije - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi – prometna nesreča – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
V primeru izpolnjenih zakonskih znakov kaznivega dejanja po 328. členu KZ-1 ni treba samostojno sankcionirati opustitve dolžnosti posredovanja osebnih podatkov in drugih okoliščin prometne nesreče (135. člen ZVCP-1).
ZZavar člen 69, 286. ZUS-1 člen 25, 25/4, 63, 63/1.
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov - prenehanje z opravljanjem zavarovalnih poslov
Določbe prvega odstavka 69. člena ZZavar so logična celota. Petih primerov, ki jih zajema prvi odstavek, ni mogoče mehanično ločiti na pet ločenih delov in jih razlagati neodvisno enega od drugih (sistemsko tolmačenje). V drugi točki prvega odstavka 69. člena ZZavar je urejen primer, ko zavarovalnica za več kot šest mesecev preneha opravljati zavarovalne posle. Tudi v takem primeru izgubi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Če primerjamo ta primer z onim iz prve točke, vidimo, da je v primeru, če zavarovalnica dvanajst mesecev ne začne opravljati zavarovanih poslov, pravna posledica (prenehanje dovoljenja) še v večji meri utemeljena, kot je v izrecno urejenem primeru iz druge točke. V primeru iz prve točke zavarovalnica dvanajst mesecev ne opravlja zavarovalnih poslov (če ne posluje, tudi zavarovalnih poslov ne more opravljati), v drugem primeru pa jih ne opravlja zgolj več kot šest mesecev. Za drugačno vrednotenje obeh položajev zaradi tega, ker v prvem primeru zavarovalnica še ne začne opravljati zavarovalniških poslov, v drugem primeru pa preneha z njihovim opravljanjem, ni videti nobenega razumnega razloga. Ne dajo ga niti ostale določbe ZZavar, niti splošna razumna presoja. Tako se pokaže, da argument „a minori ad maius“ pripelje do rezultata, da je treba primere, ko zavarovalnica v dvanajstih mesecih ne začne opravljati posameznih zavarovalniških poslov, uvrstiti med tiste, ki so zakonska podlaga za prenehanje dovoljenja za opravljanje teh zavarovalniških poslov.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3004902
URS člen 23. ZUP člen 103, 215. ZPP člen 117, 367, 384. ZDSS-1 člen 31, 31-2. ZJU člen 24, 25, 35, 39. ZUJIK člen 45. ZDR člen 86.
javni zavod - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - napačen pravni pouk - procesna predpostavka - notranje varstvo pri delodajalcu - vrnitev v prejšnje stanje
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o vrnitvi v prejšnje stanje glede postopka izredne odpovedi, je revizija dovoljena.
Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi med delavcem in delodajalcem pri urejanju delovnopravnega razmerja.
Pritožba, ki jo je zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnik pravilno vložil pri toženi stranki, je glede na smiselno upoštevanje tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZJU pravočasna, če jo je tožnik vložil v roku 8 dni od seznanitve s tem, da je zaradi upoštevanja pravnega pouka tožene stranke napačno uveljavljal direktno sodno varstvo namesto notranjega varstva pri delodajalcu.
OZ člen 150, 153, 153/3, 179. ZPP člen 384, 384/1, 377.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - objektivna odgovornost - deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Predvsem pri objektivizaciji prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo je bil v nekaterih delih občutno presežen okvir pravnega standarda pravične odškodnine, ki jo je začrtala sodna praksa.
ZRev-2 člen 3, 3/1-33, 6, 18, 18/3, 25, 25/4, 33, 88, 88/1, 93, 110, 110/1, 117, 117/2, 122, 123, 126, 126/3, 129, 138, 138/3-2, 138/3, 139, 140, 140/2, 142. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) člen 3. ZUS-1 člen 27, 63, 64, 64/3. ZUP člen 207, 207/3, 214, 214/1, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7.
javni nadzor nad revidiranjem - ocenjevanje vrednosti – opomin – mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti – pravila stroke – postopek za izrek opomina
Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti predstavljajo zapisana pravila stroke. Odločilno vlogo pri njihovi razlagi imata sektorska regulatorja, Inštitut in Agencija, ki skrbita, da se ocenjevanje vrednosti izvaja skladno z njimi. V konkretnem primeru ukrepe nadzora po ZRev-2 izreka strokovni svet tožene stranke, ki je najvišji strokovni organ za to področje. Po eni strani je sodni nadzor nad pravilnostjo njihove razlage zato nujno zadržan, po drugi strani pa je tožena stranka postavljena pred strožjo zahtevo, da v odločbi o izreku opomina oziroma v odgovoru na tožbo ustrezno odgovori na pomisleke, ki jih ima glede njenih strokovnih stališč tožeča stranka.
izvršitev pravnomočne sodbe - vrnitev delavca na delo – zaposlitev pri drugem delodajalcu - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če se delavec ne posluži vseh razumnih in zakonitih možnosti za čimprejšnjo vrnitev na delo in o tem sproti ne obvešča delodajalca, ki ga je bil dolžan pozvati na delo (upoštevajoč pri tem kot skrajni tudi šestmesečni rok za predlog za prisilno izvršbo iz 231. člena ZIZ), delodajalec neutemeljenega odlašanja ali izmikanja delavca ni dolžan upoštevati.
Tožnik je bil kot voznik avtobusa zadolžen tudi za kasiranje voznin in izdajo vozovnic, ter je imel za to delo izrecna navodila. Ker v nasprotju z navodili na začetni postaji v M. S. ob plačilu voznine in vrnitvi presežka cene vozovnice v drobižu potniku ni izdal vozovnice, niti ni prejema denarja odtipkal na ustreznem blagajniškem strojčku in se zanj obremenil, so podani vsi znaki hujše kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
V smislu vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank iz prvega odstavka 110. člena ZDR je treba upoštevati tako pogoje stvarnega značaja, ki jih je presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice kršitve, kot pogoje osebnega značaja, to je, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih – ponudba za usposabljanje
Bilo bi v nasprotju z načelom pravičnosti in samim namenom četrtega odstavka 88. člena ZDR, če bi to določbo razlagali tako, da tožnik, ne glede na to, da je bil 12 let neprekinjeno zaposlen pri toženi stranki, ni upravičen do ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi zgolj zato, ker je manj kot šest mesecev pred odpovedjo sklenil s toženo stranko iz formalnih razlogov novo pogodbo o zaposlitvi.
Ponudba usposabljanja, kot pogoj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, mora biti dana ob odpovedi, na način, da je delavcu jasno, da bo izgubil zaposlitev, če bo ponujeno usposabljanje odklonil. Potencialna odklonitev usposabljanja v času, ko poslovni razlog za odpoved sploh še ni nastal, zato ne more biti pravno pomembna.
ZPIZ-1 člen 68, 68-2, 70, 70/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in R Hrvaško člen 1, 4, 6, 24.
sorazmerni del invalidske pokojnine – meddržavni sporazum – pokojninska doba – prijava na hrvaškem zavodu za zaposlovanje
Za čas prijave tožnice na zavodu za zaposlovanje se je v skladu s hrvaškimi predpisi le skrajšala zahtevana delovna doba. Za to, da bi se lahko ta čas štel za obdobje obveznega zavarovanja in s tem predstavljal zavarovalno dobo v smislu določil Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in R Hrvaško, v drugostopenjskem ugotovljenem dejanskem stanju ni podlage. O obveznem zavarovanju bi namreč lahko govorili le, če bi tožnica v času prijave na zavodu prejemala denarno nadomestilo oziroma bi bili za ta čas plačani prispevki, kar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičen izostanek z dela – pravica do zagovora – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – drugostopenjska sprememba sodbe – sodba presenečenja
Ker tožena stranka pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni vročila pisnega vabila na zagovor in ji ni omogočila zagovora, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
ZDR člen 143. ZViS člen 63. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
visokošolski učitelj – pedagoška obveznost – plačilo nadur – državna nagrada
Nadure se priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor tako delo ni izrecno odrejeno.
Sodišče ni vezano na kazensko pravno kvalifikacijo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec - rok za odpoved – delo v odpovednem roku
Ker je morala tožena stranka tožnika zadržati na delu do izteka odpovednega roka, je to lahko storila le tako, da mu je ne glede na spremembe v organizaciji dela v tem času še naprej zagotavljala delo na podlagi zanj veljavne pogodbe o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da utemeljen odpovedni razlog zaradi realizacije nove organizacije dela ni bil podan.
Ob ugotovitvi, da tožena stranka zaradi zaščite, ki jo je v letu 2005 užival tožnik, takrat ni mogla organizirati delovnega procesa v smislu sprememb pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in da je zato šele koncem decembra 2007 pristopila k novi organiziranosti, ki je zahtevala odpoved pogodbe o zaposlitvi za dotedanje tožnikovo delovno mesto, potreba po katerem je ob tem prenehala, je sodišče pravilno presodilo, da je bila odpoved z dne 1. 2. 2008 tožniku podana pravočasno, to je znotraj šestmesečnega roka (šesti odstavek 88. člena ZDR) od odločitve o dejanski izvedbi reorganizacije.
ZDR člen 20, 52, 53, 77. ZOFVI člen 107, 109, 119.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog prenehanja – zaposlitev v šolstvu – neizpolnjevanje predpisanih pogojev - nadomeščanje delavke na bolniški
Razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po drugi alineji prvega odstavka 52. člena ZDR in po šestem odstavku 109. člena ZOFVI sta dva različna in samostojna razloga, ki drugače in vezano le na konkreten razlog določata tudi omejitev časa zaposlitve.
ZSDU člen 12, 12/2, 13, 53, 53/1. ZDR člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev v svet delavcev – volilna pravica - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo – volilna kampanja
Ker S. B. ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, niti ni bila članica poslovodstva niti ni v družbi opravljala prokure, je imela aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev.
Sodišče druge stopnje bi moralo presoditi in se izrecno opredeliti do navedbe v odgovoru na pritožbo o tem, da je delodajalec v predvolilni kampanji podprl določenega delavca. Če je do takšne podpore res prišlo, se mora presoditi, ali bi ta glede na svojo vrsto in težo vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu – vojaško urjenje – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda - skaženost
Ni izključeno, da v določenih okoliščinah običajno vojaško urjenje predstavlja nevarno dejavnost, ki je podlaga za objektivno odgovornost po 149. členu OZ.