poškodba delavke pred vhodom v tovarno – krivdna odgovornost delodajalca – vzročna zveza – prekluzija
Na mestu je zaključek sodišč, da ne vhod oziroma izhod iz ograjenega tovarniškega kompleksa zavarovanke toženke ne morebitna gneča pred njim nista mogla imeti neposrednega vpliva na nezgodo. In sicer zato, ker se je ta pripetila približno 1,37 m stran od vhoda, predvsem pa zato, ker strnjena množica ljudi, ki na omejenem prostoru čakajo na nadzorovan izstop iz tovarne, že pojmovno predstavlja razmere, v katerih je gibanje izrazito upočasnjeno, nekontrolirani trki vstopajočih in izstopajočih pa so praktično onemogočeni. Ko je tako, ni mogoče govoriti o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze med zatrjevano dolžnostno opustitvijo zavarovanke toženke in tožnici nastalo škodo.
uporabnina – neupravičena pridobitev – pojem tuje stvari – predpogodba – realizacija pogodbe – zamuda z izpolnitvijo dela pogodbene obveznosti - sankcija za kršitev pogodbenih obveznosti
Predpogodba kljub kršitvi tožene stranke ni prenehala ex lege in je pravdni stranki še naprej zavezovala, zato je toženka imela pravni temelj za „uporabo“ tožnikovega zemljišča, in sicer v določilih te pogodbe.
ZPP člen 399, 399/1, 339/2-7. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa člen 8.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba - neizdaja zamudne sodbe kljub obstoju zakonskih pogojev – stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – delež od zneska, s katerim je stranka v pravdi uspela
Na podlagi 17. člena ZOdv se je mogoče dogovoriti za plačilo 15 % deleža le od zneska, ki ga sodišče prisodi stranki, torej od tistega dela zahtevka, s katerim je stranka uspela v postopku.
Če sodišče zamudne sodbe ne izda, kljub obstoju pogojev zanjo, gre lahko le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
dovoljenje za začasno prebivanje – začasna odredba – trditveno in dokazno breme – težko popravljiva škoda
Tožeča stranka mora že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse, kar je pomembno za odločitev, in predložiti vse ustrezne dokaze, s katerimi izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode. Tega pa tožnik po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal s tožbenimi navedbami, da mu bo zaradi odrejenega odhoda iz Slovenije in posledično nemožnosti vodenja podjetja kot direktorju in lastniku podjetja nastala težko popravljiva škoda.
URS člen 157. ZDSS-1 člen 5, 5/1-b. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
stvarna pristojnost - začasno znižanje plače funkcionarju – individualni delovni spor - stvarna pristojnost delovnega sodišča – subsidiarnost upravnega spora
Če je predmet spora samo (ne)zakonitost začasnega znižanja plače državni pravobranilki, je za presojo zakonitosti take odločbe na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče.
ZZad člen 74, 74/2, 79, 82. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – temeljna organizacija kooperantov – lastninjenje premoženja – prehod premoženja na Republiko Slovenijo - zadruge
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se določba drugega odstavka 74. člena ZZad uporablja za temeljne organizacije kooperantov (subjekte, ki v času uveljavitve ZZad niso organizirani v obliki, kot jo določa prvi odstavek istega člena).
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke – izboljšanje pravnega položaja – nedovoljena revizija
Tožnik, ki je s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in je zadevo vrnilo v ponoven postopek, si svojega pravnega položaja z revizijo ne more izboljšati, zato zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe.
ZKP člen 92, 93, 93/2, 93/3, 374, 374/3, 420, 420/2.
stroški kazenskega postopka – poseben sklep o stroških kazenskega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti – nezakonitost odločbe o stroških
Samo nezakonita odločba o stroških kazenskega postopka, v kateri je o stroških odločeno v nasprotju z zakonom, to je v nasprotju z določbami 92. do 95. člena ZKP ali podzakonskimi predpisi, je razlog za njeno izpodbijanje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014193
ZZK-1 člen 89, 96, 243. ZPPSL člen 121. SPZ člen 39, 42. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pridobitev lastninske pravice v stečaju – prodaja dolžnika v stečaju
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožničina pravna prednica pridobila le zahtevek za izstavitev za vpis sposobne listine in ni aktivno legitimirana za izbrisno tožbo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker se sodišče ni opredelilo do očitka, da je odstop od pogodb pravno veljaven, ter ali je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZVEtL člen 7. SZ-1 člen 190. ZTLR člen 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupni prostori – pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo - nevknjiženi lastniki – močnejši pravni naslov – dobra vera – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti uporabe 41. člena ZTLR.
ZDavP-1 člen 15, 27. ZDDPO člen 7, 8, 9. 11, 12. ZGD člen 51. ZUS-1 člen 71, 71/2. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb – verodostojna listina - izkazanost nakupa pogonskega goriva za službene namene - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene – zastopniške provizije za neobstoječo družbo – davčno priznan odhodek – plačilo za storitev tuje družbe – odpis dolga – stroški preteklih let – sklicevanje na sodbo SES – opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov – pavšalno zatrjevane kršitve Ustave - zmotna uporaba materialnega prava – obseg sodnega preizkusa materialnopravne pravilnosti sodbe
Kot davčno priznan odhodek se upošteva le tisti odhodek, ki je poslovno potreben in je izkazan z verodostojnimi listinami, kar pa niso zgolj računi za nakup goriva in prav tako ne stroški amortizacije, če ni izkazano, da se sredstvo, za katerega se amortizacija obračunava, uporablja za poslovne namene. Kot davčno priznani odhodek ni mogoče šteti plačila za storitve tuje družbe, ki v matični državi ni registrirana v tam predpisanih registrih. Odpis dolga se davčno prizna le, če je v listinah izkazano, da je upnik – davčni zavezanec storil vse, da bi bil dolg poplačan.
ničnost pogodbe – temeljna načela obligacijskega prava – načelo vestnosti in poštenja
V skladu z načelom vestnosti in poštenja je treba prehod stvari v upnikovo last široko razlagati. Upoštevati je treba tudi denarni ekvivalent, ki ga bo upnik pridobil s prodajo stvari, če ta presega vrednost dolžnikovega dolga iz obligacijskega razmerja, glede katerega je bilo ustanovljeno zavarovanje terjatve.
dopuščena revizija - pogodba o preužitku – razveza pogodbe
Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da dejstvo, da tožnica toženki ni izrazila konkretnih želja za pomoč, pomeni odklanjanje pomoči in zato njen zahtevek za razvezo pogodbe o preužitku ni utemeljen.
Ker je tožnica potrebna vsakodnevne nege, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja: „Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 568. člena OZ, ko je zavrnilo zahtevek tožnice za razvezo pogodbe o preužitku?“.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – privilegirana priča – izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Obramba ne more uveljavljati kršitve iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z obsojencem, do katerega priča ni v razmerju, ki bi ji podelil status privilegirane priče in se kršitev nanj ne nanaša.
ZOR člen 60, 111. ZPP člen 137, 277, 318, 339, 339/2-8.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – poziv na vložitev odgovora na tožbo in opozorilo o posledicah pasivnosti toženca – vročanje - neposredna vročitev stranki – pooblaščenec bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – vložitev revizije – pritožbena obravnava – neveljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja - napake volje – grožnja
Ker tožnik ni bil pozvan, naj odgovori na nasprotno tožbo toženke in ni bil opozorjen na posledice pasivnosti, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v zvezi z nasprotno tožbo.
Opustitev pravilne vročitve, ki ni imela za posledico, da bi bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene revizije, avtomatično ne predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – razpolaganje z delom skupnega premoženja brez soglasja zakonca – izpodbojnost – izročilna pogodba
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Za odločitev v tej zadevi je pomembno le, ali je bila izročilna pogodba izpodbita, torej sodno razveljavljena v smislu 95. člena 0Z - ker ni bila izpodbita, je izročilna pogodba veljavna podlaga za toženčevo pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014764
OZ člen 239, 239/2, 243. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – razveza pogodbe – odškodnina – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme
Sodišče v pravdi postopa in sodi le v okviru predočenega mu procesnega gradiva, zato je odgovornost poskrbeti za učinkovito uveljavljanje svojih pravic v sodnem postopku v prvi vrsti na stranki, ne na sodišču. Stranka je torej tista, ki z naborom pravno pomembnih dejstev (in dokaznih predlogov) začrta in usmeri tek postopka, sodišče pa ga nato zgolj vodi v nakazani smeri. Z vidika dolžnega materialnega procesnega vodstva to pomeni, da samoiniciativno širjenje strankinih dejanskih navedb ali zapolnjevanje vrzeli v njih sodišču ni dopustno. Meje njegove razjasnjevalne oblasti se vselej začnejo pri trditvah (in dokaznih predlogih) pravdnih strank in tam tudi končajo.
OZ člen 255, 259. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – sprememba tožbenega zahtevka – rok za vložitev izpodbojne tožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik z naknadno postavitvijo dajatvenega zahtevka spremenil tožbo in zamudil triletni rok za vložitev izpodbojne tožbe.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odstop od sodne prakse – pomembno pravno vprašanje – odgovornost delodajalca – kolektivno nezgodno zavarovanje – vštevanje zavarovalnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se pri razlagi spornih določb pogodbe o kolektivnem nezgodnem zavarovanju delavcev domneva, da je sklenjena pogodba o zavarovanju odgovornosti, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca, ki niso namenjena za osebne dohodke, ali iz sredstev skupne porabe.