KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005688
KZ-1 člen 122, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 5, 12, 70, 70/1, 242, 242/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - nasilje v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obramba z zagovornikom - obseg preizkusa
Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča v izpodbijani sodbi, da so v ravnanju obsojenca podani vsi znaki očitanega mu kaznivega dejanja po tretjem in prvem odstavku 191. člena KZ, saj tako iz opisa dejanja, kot iz razlogov sodbe izhaja, da je dejanje storil proti svoji bivši izvenzakonski partnerki, s katero je živel v trajnejši življenjski skupnosti do konca maja 2010, ko je skupnost razpadla.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 9, 9/2, 9/5, 95, 95/1, 125, 125/2, 129. Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) člen 6, 7.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - spor med operaterji - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - odločanje agencije o razumnosti predlagane cene - postopek sodelovanja javnosti - postopek notifikacije pri Evropski komisiji - sodelovanje z drugimi regulativnimi organi - načelo lojalne razlage
V primeru ugotavljanja razumnosti predlagane cene zaključevanja klicev v postopku reševanja medoperaterskega spora ni treba postopka vpliva javnosti ter postopka sodelovanja Agencije z drugimi regulativnimi organi in Evropsko komisijo obvezno izvesti v vsakem primeru, ampak samo, kadar so za to izpolnjeni pogoji po 95. in 125. členu ZEKom.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 205. KZ-1 člen 196, 196/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcev – plačilo za delo - neizplačilo plače – neizplačilo regresa
Z določbo 205. člena KZ (kršitev temeljnih pravic delavcev) je varovana tudi pravica do plačil, ki je na podlagi določb delovnega prava ena izmed temeljnih pravic delavca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Resen dvom v konkretnem primeru ne more biti podan ker sta Okrožno sodišče v Celju in Okrajno sodišče v Šentjurju različni sodišči brez relevantne organizacijske povezave.
ZPP člen 101, 101/1, 339, 339/2, 339/2-11. Zakon o registru firm (Republika Avstrija) paragraf 40. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - spor z mednarodnim elementom - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - procesno dejanje - lex fori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Veljavnost (procesnega) pooblastila se presoja po lex fori, konkretno torej po slovenskem pravu (tudi če sta pooblastitelj in/ali pooblaščenec tuji osebi).
Po določbi prvega odstavka 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo za zastopanje, ki ga je dala.
ZLPPod člen 8. ZLPP člen 50. ZIS člen 2, 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – igralništvo – pogodba o trajni vlogi sredstev – povečanje sredstev trajne vloge – nezakonita razdelitev dobička - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
v zadevi II Ips 104/2011 je VS že zavzelo stališče, da je nično povečanje sredstev trajne vloge iz naslova nezakonite razdelitve dobička, ker je bilo zaradi odsotnosti samopravnega sporazuma v nasprotju z omejitvami iz določb 2. člena in 51. člena tedaj veljavnega Zakona o igrah na srečo. Predlagatelj mora v predlogu za dopustitev revizije poleg tega, da gre za pomembno pravno vprašanje, izkazati tudi, da bo imel odgovor na to vprašanje vpliv na izboljšanje njegovega položaja v pravdi. Tožnik pa pri vprašanju, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena ZLPPOD (R + 8%), tega ni izkazal.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1-2a. ZMZPP člen 95, 103, 103/2, 111. ZPP člen 365, 365/2. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - zahteva za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe po pravnomočnosti sklepa o priznanju
Glede na to, da je bilo o priznanju tuje sodbe že pozitivno odločeno v pravnomočno končanem postopku, so v tem postopku za razglasitev njene izvršljivosti brez slehernega pomena ugovorne in pritožbene navedbe nasprotne udeleženke o izvoru terjatve predlagatelja, glede na katerega naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo Uredbe Sveta št. 44/2001 spričo ovire iz določbe njenega člena 1, točke 2/a.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – sklep o preiskavi
Sklep o preiskavi ni odločba iz prvega odstavka 420. člena ZKP, s katero bi bil kazenski postopek zoper obdolženca končan, zato zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o preiskavi ni dovoljena.
dopuščena revizija – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o neobstoju odškodninske obveznosti tožene stranke za tožniku nastalo škodo iz naslova kavzalne odgovornosti.
kreditni posel s tujino – registracija posla pri Banki Slovenije - opustitev registracije – ničnost kreditnega posla s tujino - odložni pogoj - izpodbijanje sodne poravnave
ZKPT je za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako se je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih zato ni mogla priti v poštev.
Tožnik, kljub temu da v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. V pogodbi o leasingu je namreč dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, prav tako je na leasingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga, dolžnost plačila vseh obveznosti leasingojemalca ne preneha in je zato materialni interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, na leasingojemalcu. Odločitev nižjih sodišč, da je tožnik aktivno legitimiran in upravičen do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe, je tako pravilna.
URS člen 2, 155. ZDavP-2 člen 99, 99/1, 418, 418/1. ZUS-1 člen 7, 7/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračilo davka – zamudne obresti – retroaktivna uporaba zakona
Ker se prehodna določba prvega odstavka 418. člena ZDavP-2 nanaša na vse določbe zakona, tudi na materialnopravne, revident nima prav, ko meni, da bi morali biti glede njegovih upravičenj do obresti uporabljeni zakoni, ki so veljali v času nastanka upravičenja do vračila preveč plačanih davkov, prispevkov oziroma zamudnih obresti (to je v letu 2004), glede obrestne mere pa v času, relevantnem za izračun zamudnih obresti.
pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nepomembna ali zanemarljiva dejstva – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – subsidiarna zaščita
Problemi z bratom, ker je bil njen izvenzakonski partner druge vere, so bili pravilno ocenjeni kot družinski spor, ki pa nima elementov preganjanja po ZMZ, zato so bile te navedbe pravilno ocenjene kot nepomembne oziroma zanemarljive za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Za mednarodno zaščito je zaprosila, ko je od prihoda v Slovenijo minilo skoraj eno leto, torej res dolgo obdobje, utemeljenih razlogov za to pa ni navedla oziroma pojasnila.
Prošnjo je vložila šele, ko je bila že v postopku odstranitve.
Zanikanje trditev, ki v kontekstu sporne televizijske oddaje sploh niso bile aktualizirane, v nobenem primeru ne more predstavljati popravka v ožjem smislu, ker ne predstavlja zanikanja oziroma popravljanja teze, ki je bila izpostavljena v televizijski oddaji.
uporabnina – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – solastnina
Sporna nepremičnina nikoli ni predstavljala skupnega premoženja pravdnih strank in posledično tožnik nikoli ni bil solastnik te nepremičnine. Tožnik tako ni bil prikrajšan za uživanje posesti nepremičnine v sorazmerju s svojim solastniškim deležem in zato ni upravičen do plačila nadomestila za toženkino uporabo sporne nepremičnine.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – ponovno vložena zahteva – obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je dolžnost sodišča preizkušati le obstoj tistih kršitev zakona, ki jih uveljavlja vložnik, to pa je mogoče le, če je očitek zahteve jasen in določen.
V primeru, ko se popravek nanaša na mnenje, je zato treba upoštevati, da mora popravek skupaj s prvotno izraženim mnenjem tvoriti logično celoto, iz katere je mogoče razbrati stališče predlagatelja popravka, zakaj naj bi bilo mnenje oprto na neobstoječa dejstva ali premalo argumentirano.