krajevna skupnost – pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe – pravna narava pogodbe – neodplačno razpolaganje – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – dejanska lastninska upravičenja – pravna podlaga pogodbe – ničnost pogodbe – posledice ničnosti
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je bila sklenjena na podlagi takšnih pravnih dejstev, ki toženca niso upravičevala do njene sklenitve in posledično vknjižbe pravice uporabe nanj. Ker je bila sklenjena brez (veljavne) pravne podlage, je pogodba nična, ravnanja, opravljena na njeni podlagi, pa neveljavna.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravovarstveni interes - beneficium cohaesionis
Če ni več zakonske podlage (pravovarstvenega interesa) za meritorno odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, jo Vrhovno sodišče zavrže kot nedovoljeno.
V primeru formalnega ali navadnega materialnega sosporništva seštevanje vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije tudi ob novem petem odstavku 367. člena ZPP ne pride v poštev, in sicer niti na pasivni niti na aktivni strani.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2-4. PZDDV člen 7, 7/1, 7/2.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – soinvestitorstvo - gradnja na tujem zemljišču – stvarni vložek v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca – promet blaga – odločilni razlogi izpodbijane sodbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je prvostopenjsko sodišče pri presoji, ali je bil revidentki DDV utemeljeno odmerjen, revidentkina ravnanja v določenem delu presojalo z vidika stvarnopravnih pravil, v določenem delu pa je ta pravila zanemarilo, so po presoji revizijskega sodišča nosilni razlogi izpodbijane sodbe nejasni oziroma med seboj v nasprotju, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, zaradi katere je treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, na katere je oprlo svojo odločitev, to je poročila UNCHR, kot edina pravno upoštevna, ter na podlagi iz v teh poročilih ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo, da vrnitev prosilcev za mednarodno zaščito v določene predele Iraka v vsakem primeru, zlasti pa pri odvetnikih, pomeni verjetnost, da bodo utrpeli resno škodo, nepravilno sklepalo, da tudi tožniku, za katerega je implicitno menilo, da je odvetnik, ob vrnitvi v Irak grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
ZGJS člen 76. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6. ZLNDL člen 3.
lastninjenje nepremičnin - nepremičnine v družbeni lastnini – pravica uporabe – infrastruktura – cesta – otvoritvena bilanca – lastninjenje podjetja – skrito premoženje – naknadno lastninjenje
Samo če bo sodišče ugotovilo, da so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci, je možno, da je ta preoblikovana pravna oseba postala lastnica nepremičnin, na katerih je imela pravico uporabe. Pravni temelj za pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe ni 4. člen ZLPP, saj na tej pravni podlagi lastninska pravica ni mogla nastati, pač pa je bilo treba lastninska razmerja šele urediti. Pridobitev lastninske pravice preoblikovane pravne osebe na podlagi zakona je zato uredil ZLNDL. S tem zakonom se je pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini spremenila v lastninsko pravico pravne osebe.
ZPP člen 41, 41/2, 196, 367, 367/3, 367/4, 367/5, 377. ZDen člen 3.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev neobstoja lastninske pravice – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – denacionalizacijski upravičenci – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki, ki v pravdi zoper toženko zahtevajo ugotovitev neobstoja njene lastninske pravice, so v razmerju navadnega sosporništva, saj tako zakon kot narava pravnega razmerja ne terjata, da se spor reši enako za vse tožnike (196. člen ZPP). Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta pa v položaju navadnega sosporništva ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Položaj predlagateljev bi bil neugoden tudi v primeru, če bi skupno vrednost spora, kot sta jo sprejeli sodišči nižjih stopenj (8.500,00 EUR), za vsakega od petih tožnikov posebej ocenili po enakih delih, saj takšna vrednost za posameznega tožnika (1.700,00 EUR) ne bi dosegla mejne vrednosti iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Predlagateljem končno ne koristi, da odločitev o njihovih zahtevkih temelji na skupnih razlogih (peti odstavek 367. člena ZPP). Ti namreč pri subjektivno kumuliranih zahtevkih navadnih sospornikov ne povzročijo seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov. Ob navedenih okoliščinah je treba vrednost spornega predmeta presojati ločeno za zahtevek vsakega tožnika oziroma predlagatelja (drugi odstavek 41. člena ZPP).
ZKP med taksativno določenimi upravičenci, ki imajo pravico do pritožbe, ne določa soobdolžencev oziroma sostorilcev (razen v primeru oseb iz drugega odstavka 367. člena ZKP).
Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa na tej podlagi nepravilno sklepa na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZIZ člen 251c. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/4.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zastavna pravica – skupno premoženje – sporazum strank po členu 251c ZIZ – splošno znana dejstva – originarna pridobitev lastninske pravice
V celoti se je mogoče strinjati z materialnopravnim stališčem nižjih sodišč, da ima toženka, ki je pridobila zastavno pravico na spornih nepremičninah na podlagi sporazuma strank po 251.c členu ZIZ, prednost pred morebitno originarno pridobitvijo lastninske pravice tožnice.
predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Predlagateljica namreč ni izkazala zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – začasno zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopuščena revizija
Začasno zastopanje po odvetniku je nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98. člena ZPP izrecno ureja (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - izvolitev v naziv docenta – razlaga pojma mednarodne odmevnosti del – strokovno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka ni izpolnila tega bremena, saj s postavljenim vprašanjem ni zadostila standardu pomembnega pravnega vprašanja, kot se je izoblikoval v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča. Razlaga pojma mednarodne pomembnosti del (kot enega izmed meril za izvolitev v naziv), ki jo revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, namreč ni pravno, temveč strokovno vprašanje, ki ne spada v pristojnost sodišča.
predlog za dopustitev revizije – formalne predpostavke – opredelitev pravnega vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
predlog za dopustitev revizije - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - dokazovanje
Ne gre za odstop od sodne prakse glede kršitve 253. člena ZPP, saj zaradi izostanka strankinih relevantnih pripomb in vprašanj v zvezi s pisnim izvedenskim mnenjem ni bilo potrebno ustno zaslišanje izvedencev.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit (pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP), sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
Tipično tveganje pri posameznem športu prevzame udeleženec sam. To pa ne odvezuje organizatorja, da aktivnost organizira v skladu z merili profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ), vsebovanimi v varnostnih predpisih, pravilih stroke in splošnem načelu prepovedi povzročanja škode.
ZDDV člen 71. ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb – davčno priznani stroški – DDV - gradnja objekta, začeta pred sistemom DDV in dokončana v sistemu DDV – vrednost investicije v gradbeni objekt – opredelitev revizijskih ugovorov
Če je bila gradnja objekta začeta pred 30. 6. 1999, ko se je začel obračunavati DDV, se davčna osnova investitorja po ZDDV zmanjša za vrednost gradbenih storitev, ki so bile na teh objektih ali delih objektov opravljena do 30. 6. 1999, davčna obveznost investitorja pa za znesek plačanega davka od prometa nepremičnin, in sicer v sorazmernem delu glede na vrednost opravljenih storitev do 30. 6. 1999.
Vrednost investicije v gradbeni objekt predstavljajo vsi stroški, ki nastajajo v zvezi z realizacijo projekta, in sicer od začetka do zaključka projekta (strošek komunalno opremljenega zemljišča, projektiranje, inženiring, nadzor itd.).
Stroški, ki so revidentu nastali v zvezi s stanovanji, potem ko so bila ta že prodana in izročena kupcu, ne glede na sklenjene anekse in dogovore, ne morejo biti posledica opravljanja njegove dejavnosti.
Ker je predmet revizije sodba sodišča prve stopnje, je v reviziji treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno ter samostojno navesti.