določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku
Zaradi zaposlitve predlagateljice in njene sestre dvojčice kot strokovne sodelavke na Okrožnem in Okrajnem sodišču ..., je Vrhovno sodišče v izogib videza pristranskosti pristojnega sodišča določilo za obravnavanje zadeve drugo sodišče.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Natančna in konkretna navedba pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Z navedbo pravnega vprašanja, glede katerega je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo v drugi primerljivi zadevi, ta formalna zahteva ni izpolnjena.
predlog za dopustitev revizije – enotnost sodne prakse – spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija – sosporniška intervencija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa o vprašanju (pravilne) pasivne legitimacije v sporih o obsegu zapuščine je enotna, prav tako pa so v sodni praksi enotna stališča o tem, da sosporniška intervencija ne nadomešča manjkajoče (napačne) pasivne legitimacije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sprememba bivališča stranke v postopku
Glede na sedanjo fazo postopka prenos pristojnosti ne bi bil smotrn kljub preselitvi stranke na območje drugega stvarno pristojnega sodišča, obenem pa bi se s tem povečali stroškov vseh drugih udeležencev postopka.
razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku - dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku učinkuje za naprej in sama zase še ne predstavlja zelo hudih posledic. Ker revidentka ni izkazala konkretnih posledic, ki jih ima zanjo izpodbijana odločitev, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
zahteva za varstvo zakonitosti – vrednost spornega predmeta – postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve – stroški zastopanja – odvetniška tarifa – določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku
Za določitev vrednosti predmeta v postopku zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve po prostem preudarku ni zadosti opornih točk niti objektivnih kriterijev, saj zadeva nima premoženjske narave. Vrednost predmeta v tem primeru ni ocenljiva. Ker niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta, je določitev vrednosti predmeta s prostim preudarkom izključena.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 286b, 319, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 371/1. ZUP člen 49, 139. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPod člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – revizija – obseg revizijskega preizkusa
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005749
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 183, 183/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – zakonski znaki kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Za dokazne predloge strank se zahteva bistveno manj kot gotovost in več kot golo zatrjevanje.
Kaznivo dejanje, pri katerem gre za ponavljajočo se dejavnost v določenem časovnem obdobju (ne glede na to, ali gre za enovito, nadaljevano ali kolektivno dejanje), je storjeno, ko je storjeno zadnje dejanje (oziroma opustitev), ki sodi v sestavo kaznivega dejanja.
Revizija se dopusti glede razlage določbe 3. b točke prvega odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-95/1) tožeče stranke.
zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s svojimi pavšalnimi navedbami zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Predlagatelj namreč ni izkazal obstoja zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 23. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - promet s kmetijskimi zemljišči – popolnost vloge za odobritev pravnega posla – predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu – čas sklenitve pogodbe
Besedilo zadnjega stavka prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da je treba vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je treba razumeti tako, da je vloga (ki jo je pravočasno vložila oseba, ki je v roku in na predpisan način sprejela ponudbo za nakup naprodaj danega zemljišča) popolna tudi, če ji ni priložen pisno sklenjen pravni posel, ker se po določbi prvega odstavka 21. člena OZ šteje, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vendar za kmetijska zemljišča pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ.
dopuščena revizija – zmotna uporaba materialnega prava – konkretizacija revizijskih razlogov – obseg dopustitve revizije - zavrnitev revizije
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, v primeru dopuščene revizije pa tudi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Na revizijski stopnji sojenja torej ni preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, prav tako pa morajo biti vse revizijsko zatrjevane kršitve (materialnega in procesnega prava) dovolj konkretizirane in v primeru dopuščene revizije tudi skladne z obsegom dopustitve, da jih revizijsko sodišče sme preizkusiti.
dovoljenost revizije – obresti od vrnjenih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - vrednost spornega predmeta ni izkazana
Trditveno in dokazno breme je tudi v primeru vrednostnega razloga za dovoljenost revizije na strani revidenta, zato revizijsko sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšna je sporna vrednost, razen kolikor lahko že z vpogledom v sodni spis ugotovi, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta očitno presega mejni znesek 20.000 EUR.