izvršba – izvršilni naslov – dopolnilni izvršilni naslov – kvalificirane listine – načelo formalne legalitete – domneva o legitimaciji strank v postopku izvršbe – dokazovanje legitimacije strank v izvršbi – prehod terjatve ali obveznosti – javna listina – overjena listina – pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku – izvršba proti družbeniku – bivši družbenik izbrisane družbe – ugovor dolžnika – družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – prenehanje družbe – redno prenehanje družbe – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris družbe iz sodnega registra – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – razveljavitev sklepa o izvršbi – obseg preizkusa revizijskega sodišča – izvršilni stroški – stroški odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti
Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano (poleg obstoja terjatve) tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnica, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov – z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002308
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZOR člen 17, 17/2.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost člana uprave
Tudi če bi se poslovna odločitev tožencev naknadno izkazala kot napačna, ta okoliščina sama po sebi še ne bi pomenila kršitve njune dolžne skrbnosti. Obveznosti članov uprave gospodarske družbe namreč niso obveznosti rezultata, temveč obveznosti (skrbnega) prizadevanja. V tej luči bi sodišče druge stopnje moralo upoštevati dejansko stanje ex ante – to je, da toženca v času izplačevanja spornega honorarja nista razpolagala s podatki o nerealiziranih prihrankih, ki jih je po izvedbi pogodbe ugotovila izvedenka.
Ne le, da je (ex post) presoja drugostopenjskega sodišča do ravnanja tožencev prestroga, ker jima nalaga (odškodninsko) odgovornost za izplačilo honorarja kljub (naknadno ugotovljenim) nerealiziranim prihrankom; njegov očitek tožencema, da sta svetovalni družbi izplačala pogodbeno dogovorjeni honorar, je tudi v nasprotju z načelom pacta sunt servanda.
skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine – prenos najmanj 25 odstotkov premoženja družbe – veljavnost pogodbe – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali bi moralo biti soglasje skupščine iz prvega odstavka 330. člena ZGD-1 (pred novelo ZGD-1A) dano pred sklenitvijo pogodbe o prenosu najmanj 25% premoženja družbe oziroma ali bi lahko bilo dano tudi naknadno?
Ali bi morala biti v primeru, če je bilo soglasje dano naknadno, pogodba sklenjena pod odložnim oziroma razveznim pogojem?
Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je drugačna in strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je razumljivo glede na položaj, ki ga zasedajo. Velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost. Tak je bil tudi položaj toženca, zato bi morali nižji sodišči pri ugotavljanju njegove odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.
Izhajajoč prvenstveno iz te določbe je za presojo tudi pomembno, da iz 263. člena ZGD-1 izhaja, da mora ob ustreznih trditvah družbe kot tožeče stranke predpostavljeni povzročitelj škode – toženec (bivši direktor) dokazovati eskulpacijske razloge, torej poštenost in vestnost pri izpolnjevanju dolžnosti, ki jih nalaga zakon.
ZGD člen 480, 480/1, 483. ZZZDR člen 52, 52/1, 58, 58/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze – poslovni delež kot skupno premoženje – solastnina na poslovnem deležu – prepoved delitve poslovnega deleža – prodaja poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža
Posamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze in za veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni potrebno, da bi z njim delila vse premoženje, ki sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze.
Prepoved solastnine oziroma soimetništva na poslovnem deležu v celoti velja za korporacijskopravno razmerje med imetniki poslovnega deleža in družbo. V konkretnem primeru pa ne gre za razmerje med družbenikom in družbo, ki bi bilo korporacijskopravne narave, temveč gre za obligacijsko razmerje med tožnikoma kot prodajalcema in toženo stranko kot kupcem poslovnega deleža.
družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika iz družbe - pogodbeni izstop družbenika - sodni izstop družbenika - poslovni delež - prenehanje poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža
Določba petega odstavka 502. člena ZGD-1, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne sme niti omejiti do te mere, da bi družbenik dobil izplačano tako nizko vrednost svojega deleža, da bi bil s tem njegov izstop praktično onemogočen, saj iz družbe ne bi mogel izstopiti, ne da bi bil pri tem v znatni meri prikrajšan za svoj premoženjski vložek.
Če družbena pogodba omogoča pogodbeni izstop, lahko za izstop določi drugačen način oziroma nižje ali višje izplačilo vrednosti poslovnega deleža. Pri tem lahko avtonomno določi tudi merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti tega deleža, tako, kot jih v konkretnem primeru določa družbena pogodba tožene stranke. S tem v pravice izstopajočega družbenika ne posega, saj mu še vedno zagotavlja povrnitev njegovega kapitalskega vložka v družbo, hkrati pa mu ponuja dodatno obliko izstopa poleg izstopa na podlagi tožbe zoper družbo.
poslovodstvo - predčasni odpoklic člana poslovodstva – posledice prenehanja statusnopravnega razmerja – odpravnina zaradi predčasnega prenehanja funkcije poslovodstva
Plačilo, ki ga predvideva drugi odstavek 29. člena pogodbe, nima neposredne zveze z delovnim razmerjem in ga ni mogoče šteti med osebne prejemke po delovnopravnih predpisih, temveč je pogodbeno določena odpravnina za taksativno pogodbeno opredeljene oblike predčasnega prenehanja funkcije sekretarja in s tem korporacijskega razmerja s toženko. To, da je toženka določila plačo za osnovo izračuna višine odpravnine, pa še ne pomeni, da je s tem določila tudi drugačno pravno naravo tej terjatvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - VODE - KONCESIJE
VS4002218
ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 529, 529/2. ZUKN. URS člen 155. ZV-1 člen 136. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - koncesija - nadomestilo za omejeno rabo prostora - upravljanje kapitalskih naložb države
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali ima določeno enkratno nadomestilo za omejeno rabo prostora v 12.c členu Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije pravno naravo koncesnine iz 164. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode po določilih 136. člena Zakona o vodah (ZV-1)?
Ali je zavezanec za plačilo koncesnine za posebno rabo vodnega zemljišča iz 164. člena ZVO-1 lahko na podlagi paternalističnega modela in drugega odstavka 529. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) tožena stranka glede na namen njene organiziranosti kot gospodarske javne službe?
Ali uporaba Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v sodbi sodišča druge stopnje predstavlja kršitev načela prepovedi retroaktivnosti in s tem predstavlja kršitev 155. člena Ustave Republike Slovenije ter zmotno uporabo materialnega prava glede na dejstvo, da sporni zakon v času uveljavitve 12.c člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije še ni veljal?
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je potrebno obvestilo delničarja družbi v smislu določila 532. člena ZGD-1 tudi v primeru, ko družba o pridobitvi več kot 25% delnic s strani delničarja že izve na drug način oziroma ko je družba na drug način obveščena o tem, da je delničar pridobil več kot četrtino delnic te kapitalske družbe.
ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 668, 668/2, 671, 671/2, 671/3, 673, 673a. OZ člen 14.
samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje podjetnika – pogodba o prenosu podjetja - prenos podjetja na kapitalsko družbo – premoženje podjetnika - opis podjetja
Statusno preoblikovanje podjetnika omogoča fizični osebi, ki je podjetnik, da iz enovite premoženjske mase, ki ji pravno pripada, izčleni podjetniško organizirano premoženje, ki ga nato po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese na kapitalsko družbo.
Kadar določeno podjetniško organizirano premoženje ni vključeno v pogodbo o prenosu podjetja, to premoženje ni več namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti in je tako izgubilo naravo podjetniško organiziranega premoženja.
Če s pomočjo razlage, ki upošteva posebno naravo pogodbe o prenosu podjetja oziroma statusnega preoblikovanja podjetnika nasploh, ni mogoče zaključiti, da se pogodba nanaša tudi na terjatev, ki ni vsebovana v opisu podjetja, potem je treba šteti, da je terjatev ostala pri podjetniku oziroma fizični osebi.
ZGD-1 člen 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/5, 183, 183/2, 231, 231/1, 231/3. ZGD člen 228, 228/6, 228a, 228a/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2.
delniška družba (d. d.) - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - prednostne delnice – prednostne pravice imetnikov prednostnih delnic – prednostna dividenda – razdelitev bilančnega dobička delničarjem
Iz drugega in tretjega odstavka 176. člena ZGD-1 izhaja, da prednostne delnice podeljujejo njihovim imetnikom vse pravice, ki jih imajo navadni delničarji, poleg tega pa še določene prednostne pravice.
Prednostne delnice zagotavljajo njihovim imetnikom tudi pravico do dela dobička (dividende), do katere so upravičeni imetniki navadnih delnic. Prednostne delnice s prednostno dividendo zagotavljajo zgolj prednostno izplačilo v višini prednostne dividende, ne pa tudi izplačila večje dividende, kot jo zagotavljajo navadne delnice.
Kadar ima družba poleg navadnih delnic tudi prednostne delnice, se po razdelitvi statutarno urejene prednostne dividende preostanek dobička razdeli med vse imetnike navadnih in prednostnih delnic po istem ključu v skladu s prvim odstavkom 231. člena ZGD-1, torej v sorazmerju z deležem delničarjev v osnovnem kapitalu. V primeru prednostnih delnic s prednostno dividendo bo določba prvega odstavka 231. člena ZGD-1 spoštovana tako, da se bo najprej razdelila prednostna dividenda iz prednostnih delnic, nato se bo (največ) do višine prednostne dividende razdelila dividenda iz navadnih delnic, v zadnji fazi pa se bo (morebitni) preostanek dobička razdelil med navadne in prednostne delnice v sorazmerju z deležem navadnih in prednostnih delničarjev v osnovnem kapitalu.
Očitana protipravnost ravnanja revizorja je praviloma vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti, in sicer opraviti storitev revidiranja. Škoda, ki je v vzročni zvezi z očitano nepravilno opravljeno storitvijo revidiranja, je namreč po svoji naravi praviloma škoda zaradi zlorabe (pogodbenega) zaupanja. To pomeni, da je nastanek škode praviloma vezan na opustitev določenih ravnanj, ki jih revidirana družba kot oškodovanec opusti zaradi zaupanja v (pravilnost) naročene storitve revidiranja. Revizorjevo protipravno ravnanje mora biti z vidika pogodbene odškodninske odgovornosti tako v neki razumni vzročnosti z nastankom vtoževane škode, pri čemer je treba upoštevati tako pogodbeno kavzo kot tudi predvidljivost nastanka škode.
Drži, da tretja oseba kot upnik lahko načeloma uveljavlja odškodninski zahtevek tudi na podlagi neposlovne odškodninske odgovornosti kršitelja, če uspe dokazati vse relevantne predpostavke prvega odstavka 131. člena OZ. Prav v tem kontekstu pa je pritožbeno sodišče pravilno presojalo pomen in čas nastanka dolžniško-upniškega razmerja, saj je pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti revizorja ključno, da se je tretja oseba na revizorjevo poročilo (tudi) zanesla. Gre namreč za ugotavljanje obstoja nekega specialnega razmerja med ravnanjem revizorja in tretjo osebo, preko katerega (šele) lahko tretja oseba zatrjuje odškodninsko odgovornost revizorja.
ZGD člen 232, 233. ZOR člen 242, 246. ZPPSL člen 149. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – ravnanje stečajnega senata - dovolitev prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prenos imenskih delnic – vpis v delniško knjigo – protipravnost
Imenske delnice so po svoji naravi na meji med rekta in ordrskimi vrednostnimi papirji. V tem kontekstu je za učinek prenosa pravic iz imenskih delnic bistven tudi (nadaljnji) razpolagalni pravni posel, ki je veljavno opravljen bodisi z indosamentom (233. člen ZGD v zvezi z 246. členom ZOR) ali preko cesije s (končnim) vpisom v delniško knjigo (tretji odstavek 242. člena v zvezi s tretjim odstavkom 246. člena ZOR). Pri tem pa je treba pojasniti še, da v primeru ne-izdaje (listinskih) imenskih delnic (v obliki rekta vrednostnih papirjev), sam vpis v delniško knjigo izpolni pogoj za učinkovanje prenosa pravic, saj s tem potreba po izročitvi delniških certifikatov logično odpade.
Določba 232. člena ZGD ne ureja pogojev prenosa imenskih delnic, ampak podrobneje določa način vodenja delniške knjige in učinek vpisa v delniško knjigo z vidika razmerij med delničarji in družbo. V tem kontekstu je potrebno tudi razumeti, da po tej določbi vpis novega delničarja v delniško knjigo nima oblikovalnega učinka za pridobitev pravic iz delnic, saj je za veljaven prenos delnic potrebno opraviti tako ustrezen zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel. Šele ob izpolnitvi teh pogojev se opravi tudi ustrezen vpis v delniško knjigo, in sicer na podlagi prijave (priglasitve) za vpis.
Z izdajo sklepa o dovolitvi prodaje premoženja stečajnega dolžnika z dne 14. 7. 1998 stečajni senat ni kršil določbe 149. člena ZPPSL, saj je imela tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka (zgolj) obligacijskopravno terjatev do stečajnega dolžnika in sicer za izdajo oziroma izročitev spornih imenskih delnic oziroma za izvršitev njihovega (neposrednega) vpisa v delniško knjigo (drugi odstavek 246. člena ZOR). Ta nedenarna terjatev pa je ob začetku stečaja postala denarna terjatev (drugi odstavek 112. člena ZPPSL).
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. OZ člen 569.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba
Če pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč je upoštevaje razpravno načelo zgolj posledica neustrezne aktivnosti pravdne stranke.
zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje – pravica zastopanja družbe več oseb – končni obračun del – pooblastilo za potrditev končnega obračuna del
Glede na to, da ZGD predvideva možnost zastopanja družbe po več osebah ter da ima v praksi predvsem v večjih gospodarskih družbah, med katere gre šteti tudi tožečo stranko, upravičenje za zastopanje družbe več oseb, bi morala tožeča stranka za uspeh v tej pravdi ob ugotovitvi, da končnega obračuna ni podpisala zakonita zastopnica, trditi in dokazati bodisi, da je bila zakonita zastopnica edina upravičena za sklepanje tovrstnih pogodb pri tožeči stranki, bodisi da končnega obračuna ni podpisala nobena od oseb, ki je imela v času podpisa končnega obračuna pri tožeči stranki poleg zakonite zastopnice upravičenje za sklenitev takšne pogodbe. V kolikor pa je tožeča stranka vedela, kdo je bil dejanski podpisnik končnega obračuna, bi morala trditi in dokazati, kdo je podpisal končni obračun in da za podpis ni imel pooblastila.
poslovodja gospodarske družbe – vpis poslovodje v sodni register
Zgolj dejstvo, da pooblastilo A. A. po izteku enoletnega mandata ni bilo ponovno vpisano v sodni register, ne pomeni, da slednji ni bil poslovodja v času sklenitve pogodbe. Vpis poslovodje v sodni register namreč nima konstitutivnega učinka.
izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izplačilo vrednosti poslovnega deleža – trditveno in dokazno breme – prekluzija – koncentracija postopka - pospešitev postopka - onemogočanje zlorabe procesnih pravic
V primeru, ko sodišče v nasprotju z določbami 286. člena ZPP ni upoštevalo prekluzije, je pri odločanju upoštevalo dejstva, ki so sicer relevantna (lahko tudi ključna) za vsebinsko pravilno odločitev. Lahko se zastavi vprašanje, ali je sodba, ki temelji na okrnjeni dejanski podlagi sploh lahko (bolj) zakonita in pravilna kot tista, ki upošteva vsa (ali pa vsaj popolnejša) relevantna dejstva. Argument za stališče, da tudi takšna kršitev pravil o prekluziji (lahko) pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je ta, da bi nasprotno stališče privedlo do tega, da bi se sodišča uporabi določb o prekluziji izogibala, saj sankcije zaradi njihove neuporabe ne bi bilo. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. V ozadju ureditve prekluzije pa ni le zagotovitev koncentracije in pospešitve postopka, pač pa lahko tudi onemogočanje zlorabe procesnih pravic. Prepoved zlorabe pravic sicer ne izključuje nujno procesne taktike – vendar le znotraj meja, ki jih določa zakon – v tem primeru 286. člen ZPP.
lastne delnice - prodaja lastnih delnic - odsvajanje lastnih delnic - prednostna pravica - zastopanje družbe - zakonska omejitev zastopanja družbe - izključitev prednostne pravice - soglasje nadzornega sveta - obseg sodne presoje - uveljavljanje ničnosti - stranska intervencija - prekoračitev pooblastila - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Ne glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZGD-1 neomejeno zastopanje družbe s strani uprave ne velja v tistih primerih, kjer že sam zakon vsebuje določbe o pristojnosti drugega organa oziroma o njegovem sodelovanju.
Morebitno nespoštovanje sklepa skupščine o odsvajanju lastnih delnic bi pomenilo kršitev prednostne pravice iz 8. alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1.
V zvezi s soglasjem nadzornega sveta je treba razlikovati med zahtevo po soglasju na eni strani in samo podelitvijo soglasja na drugi strani. Nadzorni svet mora soglasje podeliti za vsak konkreten posel posebej. Nadzorni svet lahko opravlja vlogo nadzora, ki mu je bila zaupana, le če so mu znani pogoji konkretnega posla.
Odklonitev vsakršne presoje v primeru spora, povezanega s kršitvijo skupščinsko določenega pogoja, odločitev o izpolnjevanju katerega sodi v pristojnost uprave, bi pomenila odklonitev sodnega varstva.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSDU člen 82, 82/2. ZGD-1 člen 268.
dopuščena revizija – sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor – svet delavcev - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da se pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe upoštevajo razlogi, ki jih je nadzorni svet sam ugotavljal, oziroma ali je nadzorni svet pri odpoklicu delavskega direktorja v upravi družbe vezan na predlog sveta delavcev v skladu z 82. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)?