odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost poslovodstva - pravilnost poslovodnih poročil - pasivna legitimacija
Toženci so bili zadolženi – „so odgovarjali“ (prvi odstavek 52. člena ZGD) - za pravočasno izdelavo pravilnih izkazov in poslovnih poročil druge tožnice pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij kot njeni organi oziroma člani njenih kolektivnih organov. Za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi na ta način, pa po določbi prvega odstavka 172. člena ZOR odgovarja pravna oseba (v tem primeru druga tožnica).
Določbe prvega odstavka 52. člena ZGD, po kateri za pravočasno izdelavo in pravilnost izkazov in poslovnih poročil odgovarja poslovodstvo družbe, ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja nov temelj za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog v pritožbi - izvedenstvo - odreditev izvedenstva - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - zasliševanje prič - obrazložitev sodbe - pregled spisa - vpliv na zakonitost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - pomoč z opustitvijo - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje
Dokazni predlog stranke mora biti obrazložen, da lahko sodišče o njem sploh odloča.
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje.
Pomoč z opustitvijo obstaja v primeru, ko obstaja dolžnost na določeno dejanje, s katerim bi se preprečila izvršitev kaznivega dejanja, pri čemer ni nujno, da ima pomagač možnost s svojim dejanjem preprečiti konkretno kaznivo dejanje, temveč zadostuje, da je s svojim dejanjem lahko otežil izvršitev kaznivega dejanja.
Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije (1990) člen 5. Zakon o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom (1990) člen 6, 6/1. Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije (1990) člen 5.
konverzija dolga podjetja z družbenim kapitalom v trajni vložek - pogoji za konverzijo
Niti drugi odstavek VIII. točke sporne pogodbe z dne 23. 11. 1991 (bistveni del te pogodbene določbe se glasi: »V primeru statusne spremembe A. ali njenega lastninskega preoblikovanja v pogodbenem roku, A. soglaša, da so [] odplačilo kredita in investicijska vlaganja izvršena do dneva statusne spremembe, kapitalski vložek B. oz. njenega pravnega naslednika v statusno spremenjeni subjekt.«) niti sklep delavskega sveta z dne 23. 11. 1991 (s katerim je delavski svet druge toženke soglašal s podpisom sporne pogodbe) nista zadostna pravna podlaga, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila ali trajni vložek v drugi toženki ali zahtevek na vzpostavitev takega njenega vložka.
prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov za dolgove – izbris družbe iz registra po ZFPPod – prenos deleža – aktivni in pasivni družbeniki
Za obveznosti izbrisane družbe v skladu z določbo 27. člena ZFPPod odgovarjajo osebe, ki so bile družbeniki izbrisane družbe v času izbrisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS0013153
ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2-8. ZGD člen 429, 439. ZOR člen 65, 65/2, 104, 104/2, 104/3, 107, 107/2. ZGD-1 člen 505.
možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev dokaznega predloga - priznanje dejstev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev dobička - nična pogodba - določbe majhnega pomena
Pravico do deleža pri dobičku v družbi z omejeno odgovornostjo imajo družbeniki, dobiček pa se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače (429. člen ZGD), o razdelitvi dobička pa odločajo družbeniki (439. člen ZGD). Določbe o korporacijskih pravicah na podlagi kapitalske udeležbe niso majhnega pomena in tudi po veljavni zakonodaji o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička družbe z omejeno odgovornostjo odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1). A contrario je neveljavno vsakršno razpolaganje z dobičkom družbe s strani oseb, ki niso družbeniki družbe.
ZGD člen 283, 283/3, 359, 364, 364/1. ZGD-1 člen 295, 295/6.
ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje sklepov skupščine - skupščina delniške družbe - določitev kraja zasedanja skupščine izven sedeža družbe
Iz posplošenih revizijskih navedb ni videti, na kakšen način naj bi sklic zasedanja skupščine pravne prednice tožene stranke drugje kot na njenem sedežu v konkretnem primeru kršil pravice oziroma upravičene interese manjšinskih delničarjev ali ogrožal oziroma oteževal izvrševanje bistvene pravice delničarjev – pravice do odločanja o temeljnih vprašanjih družbe. Tega ni videti niti, če bi upoštevali, da naj bi bil večinski delničar s pravno prednico tožene stranke v razmerju domnevnega dejanskega koncerna.
ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - rok za predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja začetka teka enoletnega roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - prenos podjetja samostojnega podjetnika posameznika - usoda terjatve na izpolnitev pogodbe ki je ni v seznamu premoženja družbe
Dovoli se revizija o vprašanju, ali pri prenosu podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo po 668. in naslednjih členih ZGD-1 med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev na izpolnitev prodajne pogodbe, ki ni bila vsebovana v opisu podjetja iz tretje alineje drugega odstavka 668. člena ZGD-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - družbena pogodba - pogodbena izključitev družbenika - posledice izključitve - vpis izključitve družbenika v sodni register
Dejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenikov v register. Posledice izključitve natančno ureja 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika.
ZPP člen 180, 180/1, 367, 367/1, 377. ZSReg člen 4, 4/1-7. ZIZ člen 10, 10/1.
dajatvena tožba - poslovodja družbe - poslovodenje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis poslovodje v sodni register - dovoljenost revizije zoper sklep v zvezi z začasno odredbo - zavrženje revizije
Revident si pretirano preprosto predstavlja pojem dajatvene tožbe. Očitno meni, da je z dajatveno tožbo mogoče uveljavljati le zahtevke, s katerimi se od toženca terja, da nekaj da oziroma stori (pozitivno ravnanje). ZPP česa takega ne določa. Pove le, da mora tožba obsegati določen zahtevek (prvi odstavek 180. člena), ne pa tudi kakšnega. Zato v okvir dajatvene tožbe uvrščamo tudi dopustitveno in opustitveno tožbo.
Vpis direktorja družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register (7. točka prvega odstavka 4. člena ZSReg) nima konstitutivnega učinka (pooblastil za zastopanje ne pridobi z vpisom), pač ima le deklaratoren učinek. Namenjen je le tretjim osebam (glej določbe 8. člena ZSReg), med katere revident ne sodi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0012876
ZFPPod člen 27, 27/4. ZM. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivni družbenik – možnost vpliva na poslovanje družbe – bianco menica – prenehanje menične obveznosti – ugovor iz temeljnega posla – zastaranje terjatve – podlaga za izdajo menice – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Po presoji revizijskega sodišča že dejstvi, da je imela toženka v družbi 50 % poslovni delež ter da je bila poslovodja družbe, omogočata zaključek, da je imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
S plačilom terjatve iz temeljnega razmerja bi odpadla podlaga za izdajo menice, zato menični upnik ne bi mogel zahtevati še plačila menične terjatve. Če odpade podlaga za izdajo menice, ta sicer ne postane neveljavna, vendar bo dolžnik pridobil možnost ugovora, da je svoj dolg iz temeljnega razmerja že plačal. Pridobitev izvršilnega naslova pa prav tako ne pomeni, da je odpadla podlaga za izdajo menice.
pripojitev družbe - prekoračitev prevzemnega praga - sprememba položaja tožnika na trgu vrednostnih papirjev - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
V okviru postopka pripojitve pa je bila vrednost delnic družbe J. d. d. opredeljena z menjalnim razmerjem (prim. trditve tožeče stranke, povzete v 9. točki obrazložitve, in 514. člena ZGD-F o reviziji pripojitve), s katerim je soglašala skupščina družbe J. d. d. (515. člen ZGD-F).
Položaj tožeče stranke na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v pogledu imetništva delnic družbe J. d. d. se je tako spremenil zaradi dosežene kapitalske večine pri sprejemanju odločitve o soglasju delničarjev družbe J. d. d. glede pripojitve k toženi stranki (515. člen ZGD-F), ne pa zaradi očitane prekoračitve prevzemnega praga. Ob takšnem izhodišču se izkaže, da je zmotno stališče tožeče stranke, da je podana pravno pomembna vzročna zveza med očitano opustitvijo podati javno ponudbo po ZPre in zatrjevano škodo.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 251, 251/2, 251/3.
ločitvene pravice - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zastava zalog - zavarovanje terjatve
S kreditnimi pogodbami, za zavarovanje katerih so bili sklenjeni izpodbijani notarski sporazumi, so se „zapirale“ stare obveznosti tožeče stranke do tožene. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da so bile tudi stare obveznosti tožeče stranke zavarovane, in sicer tako, da se položaj tožene stranke kot upnice z novimi zavarovanji ni izboljšal.
Ugovor, da so bile zaloge, ki so bile dane v zavarovanje predhodnih kreditnih pogodb, porabljene, bi lahko bil relevanten le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.
ZTLR člen 33. ZDDPO (1993) člen 45, 46, 54, 55, 64, 66. ZDDPO (1990) člen 25, 26, 33, 34. ZDavP člen 96, 97, 112, 198, 231, 231/1. ZR (1989) člen 91.
davek od dobička pravnih oseb – amortizacija – lastništvo – opredmeteno osnovno sredstvo – nepremičnina – vpis v zemljiško knjigo – listina, sposobna za vknjižbo – dokapitalizacija - povečanje osnovnega kapitala – stvarni vložek – zastaranje odmere davka
Davčni zavezanec sme amortizirati le tiste stvari, ki imajo zanj naravo osnovnih sredstev po SRS (1993) 1.21., ki se amortizirajo. Če določena poslovna zgradba ne izpolnjuje pogojev iz SRS (1993) 1.21. potem je ni mogoče amortizirati, ne glede na to, da jo ima davčni zavezanec nepravilno zavedeno v svojih poslovnih knjigah. Lastništvo na nepremičnini se za davčne potrebe izkazuje z vpisom v zemljiško knjigo ali z listino, ki je sposobna za vpis.
Po izdaji in vročitvi prvostopne odločbe odmera davka ne more več zastarati.
ZGD-1 člen 501, 502. ZGD člen 580, 580/6. ZFPPod člen 37, 37/1. ZOR člen 358.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - izbris družbe iz sodnega registra
Sporazum, da toženca postaneta edina družbenika družbe, ne pomeni nič drugega kot to, da družbenik izstopi iz družbe, s čimer preneha njegov poslovni delež in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Kar zadeva razmerje med družbo in izstopajočim družbenikom, mora družba družbeniku (tožniku) izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, ki je v konkretnem primeru tolikšna, za kolikršno so se pravdne stranke dogovorile s pogodbo.
Določbe 2. odstavka 41. člena ZGD ni mogoče uporabljati povsem mehansko, ne oziraje se na vsebino razmerij, opredeljenih v 1. odstavku 41. člena ZGD. Zakonska prepoved konkurence temelji na izhodišču, po katerem je treba prepovedati konkuriranje na trgu tistim osebam, ki imajo v družbi, ki ji konkurirajo, dovolj močan vpliv zaradi vloge, ki jo v družbi opravljajo.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS1012337
ZIL-1 člen 107, 107/3. ZUS-1 člen 17, 17/1, 77.
procesna legitimacija v upravnem sporu - imetnik znamke – samostojni podjetnik – fizična oseba – prenehanje obratovalnice
Označba imetnika znamke GGG v registru znamk z besedno zvezo „samostojni podjetnik A.A. s.p.,“ je pomenila, da je bila imetnica te znamke fizična oseba - A.A. Dejstvo prenehanja obratovalnice samo zase nima nobenega neposrednega učinka na položaj samostojnega podjetnika, ki je bil, upoštevaje dejanske ugotovitve, nosilec znamke GGG pred izpodbijano spremembo imetnika te znamke.
odpravnina - neutemeljen odpoklic poslovodje - opravljanje funkcije poslovodenja v korist tretje družbe - zavezanec za plačilo odpravnine
K plačilu odpravnine je praviloma zavezana družba, v kateri je poslovodja opravljal funkcijo do svojega odpoklica. Vendar pa je v obravnavanem primeru poslovodja ni imel zahtevka na plačilo honorarja za opravljeno delo poslovodenja nasproti toženi stranki, v kateri (oziroma v korist katere) je kot svetovalec opravljal tudi funkcijo poslovodje, temveč glede na poseben naknaden dogovor o poslovodenju nasproti ustanoviteljici tožene stranke. Tožeča stranka namreč dogovora o poslovodenju ni sklenila s toženo stranko, temveč z njeno ustanoviteljico. Zato ta družba ni bila zgolj 'tretji', ki bi honorar za opravljeno delo poslovodenja »tehnično« plačevala namesto tožene stranke. Glede na navedeno poslovodja tudi ni imel zahtevka na plačilo odpravnine (kot materialne pravice, ki jo je poslovodji priznaval ZGD) nasproti toženi stranki.