ZTLR člen 33. ZDDPO (1993) člen 45, 46, 54, 55, 64, 66. ZDDPO (1990) člen 25, 26, 33, 34. ZDavP člen 96, 97, 112, 198, 231, 231/1. ZR (1989) člen 91.
davek od dobička pravnih oseb – amortizacija – lastništvo – opredmeteno osnovno sredstvo – nepremičnina – vpis v zemljiško knjigo – listina, sposobna za vknjižbo – dokapitalizacija - povečanje osnovnega kapitala – stvarni vložek – zastaranje odmere davka
Davčni zavezanec sme amortizirati le tiste stvari, ki imajo zanj naravo osnovnih sredstev po SRS (1993) 1.21., ki se amortizirajo. Če določena poslovna zgradba ne izpolnjuje pogojev iz SRS (1993) 1.21. potem je ni mogoče amortizirati, ne glede na to, da jo ima davčni zavezanec nepravilno zavedeno v svojih poslovnih knjigah. Lastništvo na nepremičnini se za davčne potrebe izkazuje z vpisom v zemljiško knjigo ali z listino, ki je sposobna za vpis.
Po izdaji in vročitvi prvostopne odločbe odmera davka ne more več zastarati.
ZGD-1 člen 501, 502. ZGD člen 580, 580/6. ZFPPod člen 37, 37/1. ZOR člen 358.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - izbris družbe iz sodnega registra
Sporazum, da toženca postaneta edina družbenika družbe, ne pomeni nič drugega kot to, da družbenik izstopi iz družbe, s čimer preneha njegov poslovni delež in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Kar zadeva razmerje med družbo in izstopajočim družbenikom, mora družba družbeniku (tožniku) izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, ki je v konkretnem primeru tolikšna, za kolikršno so se pravdne stranke dogovorile s pogodbo.
odpravnina - neutemeljen odpoklic poslovodje - opravljanje funkcije poslovodenja v korist tretje družbe - zavezanec za plačilo odpravnine
K plačilu odpravnine je praviloma zavezana družba, v kateri je poslovodja opravljal funkcijo do svojega odpoklica. Vendar pa je v obravnavanem primeru poslovodja ni imel zahtevka na plačilo honorarja za opravljeno delo poslovodenja nasproti toženi stranki, v kateri (oziroma v korist katere) je kot svetovalec opravljal tudi funkcijo poslovodje, temveč glede na poseben naknaden dogovor o poslovodenju nasproti ustanoviteljici tožene stranke. Tožeča stranka namreč dogovora o poslovodenju ni sklenila s toženo stranko, temveč z njeno ustanoviteljico. Zato ta družba ni bila zgolj 'tretji', ki bi honorar za opravljeno delo poslovodenja »tehnično« plačevala namesto tožene stranke. Glede na navedeno poslovodja tudi ni imel zahtevka na plačilo odpravnine (kot materialne pravice, ki jo je poslovodji priznaval ZGD) nasproti toženi stranki.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS1012337
ZIL-1 člen 107, 107/3. ZUS-1 člen 17, 17/1, 77.
procesna legitimacija v upravnem sporu - imetnik znamke – samostojni podjetnik – fizična oseba – prenehanje obratovalnice
Označba imetnika znamke GGG v registru znamk z besedno zvezo „samostojni podjetnik A.A. s.p.,“ je pomenila, da je bila imetnica te znamke fizična oseba - A.A. Dejstvo prenehanja obratovalnice samo zase nima nobenega neposrednega učinka na položaj samostojnega podjetnika, ki je bil, upoštevaje dejanske ugotovitve, nosilec znamke GGG pred izpodbijano spremembo imetnika te znamke.
Določbe 2. odstavka 41. člena ZGD ni mogoče uporabljati povsem mehansko, ne oziraje se na vsebino razmerij, opredeljenih v 1. odstavku 41. člena ZGD. Zakonska prepoved konkurence temelji na izhodišču, po katerem je treba prepovedati konkuriranje na trgu tistim osebam, ki imajo v družbi, ki ji konkurirajo, dovolj močan vpliv zaradi vloge, ki jo v družbi opravljajo.
prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – aktivni družbenik – odgovornost za dolgove
Revidentka je kot aktivna družbenica družbe, ki je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, zavezanka za plačilo davščin, ki jih izbrisana družba ni plačala.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivni družbenik - možnost vpliva na poslovanje družbe
Bistveno za nastanek obveznosti je, da je toženka vsaj po obvestilu upnikov (če že ne prej) imela možnost vpliva na poslovanje družbe.
prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – rok za uveljavljanje terjatev do družbenikov – sklep in odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00
Zadržanje izvrševanja tretjega poglavja ZFPPod po presoji Vrhovnega sodišča učinkuje tudi na določbo drugega odstavka 394. člena ZGD. Zadržanje roka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 23.5.2002 je trajalo od 8.6.2002 do 5.11.2002. S tem pa se je podaljšal tudi enoletni rok, določen v drugem odstavku 394. člena ZGD.
dopuščena revizija - vsebina sklepa skupščine - izključitev in izstop družbenika - sprememba družbene pogodbe - pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, ki opredeljuje pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža kot ceno, po kateri bi bil skrben gospodarstvenik pripravljen kupiti poslovni delež, upoštevajoč pri tem obseg družbinega premoženja in gospodarsko uspešnost ter potencial družbe, v slednjem primeru zlasti donosnost njenega (osnovnega) kapitala in obseg njenih prihodkov ter njun trend v zvezi s tem, upoštevajo pri tem tudi stopnjo (ne)likvidnosti kapitalskih deležev družbe z omejeno odgovornostjo in obseg udeležbe v osnovnem kapitalu, ki jo v zvezi s tem predstavlja poslovni delež izstopajočega oziroma izključenega družbenika, zakonit, oziroma,
- ali je opredelitev ocenjene vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz spremembe družbene pogodbe in kot je navedena v prejšnji alineji, sprejeta z izpodbijanim sklepom skupščine, v skladu z ZGD-1,
- ali je takšna dispozicija (t.j. opredeljevanje vsebine pravnega standarda „ocenjena vrednost poslovnega deleža“ v družbeni pogodbi) v skladu z zakonom ali ne.
Tožeča stranka se na domnevno škodljivo ravnanje drugega toženca ne bi smela odzvati z dodatnim oškodovanjem družbe. Zaradi napačnega ravnanja drugega družbenika se ne more razbremeniti svoje odgovornosti.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - posledice začetka stečajnega postopka - vrnitev posojila družbenika - delniška družba - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F
Ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v stečajnem postopku štelo za premoženje družbe.
Določba prvega odstavka 433. člena ZGD, ki je veljala pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljala samo pri družbah z omejeno odgovornostjo, v razmerju med družbeniki in družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi pri delniških družbah, v razmerju med družbeniki in delniško družbo.
Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala družbenikovo pravico do izpodbijanja sklepov skupščine za primer, če na skupščini ni bil navzoč (prim. prvi odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD), je pravilna presoja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine I. d.o.o. o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Pojem izstopa družbenika iz prvega odstavka 437. člena ZGD je odprt. Revizijsko sodišče zato ni našlo razlogov, ki bi v konkretnem primeru, v katerem je skupščina sprejela sklep o izstopu družbenika, izključevali uporabo prvega odstavka 437. člena ZGD in s tem pravilnost presoje o prenehanju poslovnega deleža drugega toženca.
Res je, da družba M. d.o.o. tožnikovih denarnih prejemkov ni evidentirala v svojih poslovnih knjigah, vendar pa to še ne pomeni, da sta toženca s prejetimi sredstvi ravnala kot s svojimi.
ODZ paragraf 1190, 1203. ZOR člen 813, 815. ZPP člen 5, 7, 7/1.
družbena pogodba - posredniška pogodba - pisno pooblastilo - zaslišanje zunaj glavne obravnave - trditvena podlaga
Odločilno v spornem pravnem razmerju je, da sta bila naročitelj (tožnik) in dejanski posrednik V. Š. družbenika družbe civilnega prava, zato ni šlo za običajno tristransko razmerje pri posredniški pogodbi (813. člen ZOR) naročitelj – posrednik – tretja oseba. Iz tega razloga se ni mogoče strinjati z ugovorom, da bi moralo biti pooblastilo tožnika za sprejem kupnine V. Š. pisno. V konkretnem primeru pa posrednikova (V. Š.) pravica do prejema kupnine ne izhaja iz posredniške pogodbe, temveč iz pooblastila družbenika – tožnika, danega drugemu družbeniku – V. Š. Za to pooblastilo družbeniku se obličnost ne zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS1011534
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZPP člen 80, 81, 81/1, 101, 101/1.
pritožba – prenehanje pravne osebe – vložitev vloge v imenu neobstoječe osebe – zavrženje – procesna sposobnost – prenehanje pooblastila
Pravno sredstvo, vloženo v imenu neobstoječe osebe, sodišče zavrže, saj je vloženo v imenu osebe, ki ne more biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.
ZOR člen 26, 69, 401, 558, 558/2. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 27.
odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - vrnitev posojila - sklenitev pogodbe - ustna pogodba - pogodbene obresti - obrestna mera - tek pogodbenih obresti
V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena stranka iskala posojilo za družbo, da je tožnik denarna zneska v višini 250.000 SIT in 1.700.000 SIT družbi tudi nakazal, zato izostanek podpisa pogodbe o posojilu s strani tožene stranke ne pomeni, da ni prišlo do sklenitve pogodbe (ustne), ki se je tudi realizirala.