prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – aktivni družbenik – odgovornost za dolgove
Revidentka je kot aktivna družbenica družbe, ki je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, zavezanka za plačilo davščin, ki jih izbrisana družba ni plačala.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivni družbenik - možnost vpliva na poslovanje družbe
Bistveno za nastanek obveznosti je, da je toženka vsaj po obvestilu upnikov (če že ne prej) imela možnost vpliva na poslovanje družbe.
prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – rok za uveljavljanje terjatev do družbenikov – sklep in odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00
Zadržanje izvrševanja tretjega poglavja ZFPPod po presoji Vrhovnega sodišča učinkuje tudi na določbo drugega odstavka 394. člena ZGD. Zadržanje roka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 23.5.2002 je trajalo od 8.6.2002 do 5.11.2002. S tem pa se je podaljšal tudi enoletni rok, določen v drugem odstavku 394. člena ZGD.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - posledice začetka stečajnega postopka - vrnitev posojila družbenika - delniška družba - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F
Ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v stečajnem postopku štelo za premoženje družbe.
Določba prvega odstavka 433. člena ZGD, ki je veljala pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljala samo pri družbah z omejeno odgovornostjo, v razmerju med družbeniki in družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi pri delniških družbah, v razmerju med družbeniki in delniško družbo.
dopuščena revizija - vsebina sklepa skupščine - izključitev in izstop družbenika - sprememba družbene pogodbe - pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, ki opredeljuje pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža kot ceno, po kateri bi bil skrben gospodarstvenik pripravljen kupiti poslovni delež, upoštevajoč pri tem obseg družbinega premoženja in gospodarsko uspešnost ter potencial družbe, v slednjem primeru zlasti donosnost njenega (osnovnega) kapitala in obseg njenih prihodkov ter njun trend v zvezi s tem, upoštevajo pri tem tudi stopnjo (ne)likvidnosti kapitalskih deležev družbe z omejeno odgovornostjo in obseg udeležbe v osnovnem kapitalu, ki jo v zvezi s tem predstavlja poslovni delež izstopajočega oziroma izključenega družbenika, zakonit, oziroma,
- ali je opredelitev ocenjene vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz spremembe družbene pogodbe in kot je navedena v prejšnji alineji, sprejeta z izpodbijanim sklepom skupščine, v skladu z ZGD-1,
- ali je takšna dispozicija (t.j. opredeljevanje vsebine pravnega standarda „ocenjena vrednost poslovnega deleža“ v družbeni pogodbi) v skladu z zakonom ali ne.
Tožeča stranka se na domnevno škodljivo ravnanje drugega toženca ne bi smela odzvati z dodatnim oškodovanjem družbe. Zaradi napačnega ravnanja drugega družbenika se ne more razbremeniti svoje odgovornosti.
Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala družbenikovo pravico do izpodbijanja sklepov skupščine za primer, če na skupščini ni bil navzoč (prim. prvi odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD), je pravilna presoja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine I. d.o.o. o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Pojem izstopa družbenika iz prvega odstavka 437. člena ZGD je odprt. Revizijsko sodišče zato ni našlo razlogov, ki bi v konkretnem primeru, v katerem je skupščina sprejela sklep o izstopu družbenika, izključevali uporabo prvega odstavka 437. člena ZGD in s tem pravilnost presoje o prenehanju poslovnega deleža drugega toženca.
Res je, da družba M. d.o.o. tožnikovih denarnih prejemkov ni evidentirala v svojih poslovnih knjigah, vendar pa to še ne pomeni, da sta toženca s prejetimi sredstvi ravnala kot s svojimi.
ODZ paragraf 1190, 1203. ZOR člen 813, 815. ZPP člen 5, 7, 7/1.
družbena pogodba - posredniška pogodba - pisno pooblastilo - zaslišanje zunaj glavne obravnave - trditvena podlaga
Odločilno v spornem pravnem razmerju je, da sta bila naročitelj (tožnik) in dejanski posrednik V. Š. družbenika družbe civilnega prava, zato ni šlo za običajno tristransko razmerje pri posredniški pogodbi (813. člen ZOR) naročitelj – posrednik – tretja oseba. Iz tega razloga se ni mogoče strinjati z ugovorom, da bi moralo biti pooblastilo tožnika za sprejem kupnine V. Š. pisno. V konkretnem primeru pa posrednikova (V. Š.) pravica do prejema kupnine ne izhaja iz posredniške pogodbe, temveč iz pooblastila družbenika – tožnika, danega drugemu družbeniku – V. Š. Za to pooblastilo družbeniku se obličnost ne zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS1011534
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZPP člen 80, 81, 81/1, 101, 101/1.
pritožba – prenehanje pravne osebe – vložitev vloge v imenu neobstoječe osebe – zavrženje – procesna sposobnost – prenehanje pooblastila
Pravno sredstvo, vloženo v imenu neobstoječe osebe, sodišče zavrže, saj je vloženo v imenu osebe, ki ne more biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 46. ZUS-1 člen 87, 92, 107.
prisilna izterjava – pasivni družbenik – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost za dolgove – zamudne obresti – odločba Ustavnega sodišča
Tožnica je imela 50% delež v kapitalu družbe in je bila enako kot drugi družbenik zastopnica družbe. Iz citirane odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je za presojo odgovornosti družbenikov odločilno, ali so imeli možnost vplivati na poslovanje družbe, ne pa, ali so možnost vpliva na poslovanje družbe tudi dejansko izkoristili.
ZOR člen 26, 69, 401, 558, 558/2. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 27.
odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - vrnitev posojila - sklenitev pogodbe - ustna pogodba - pogodbene obresti - obrestna mera - tek pogodbenih obresti
V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena stranka iskala posojilo za družbo, da je tožnik denarna zneska v višini 250.000 SIT in 1.700.000 SIT družbi tudi nakazal, zato izostanek podpisa pogodbe o posojilu s strani tožene stranke ne pomeni, da ni prišlo do sklenitve pogodbe (ustne), ki se je tudi realizirala.
odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - uničenje stvari družbe med vojno v SFRJ - malomarnost
Kljub temu, da je poslovodna funkcija in njeno opravljanje povezano s prevzemanjem poslovnih rizikov, je v tem primeru (ne)ravnanje direktorja označiti kot prevzemanje rizika, ki ga toženec ni opravičil z navajanjem posebnih okoliščin – prav nasprotno, smiselno ga je celo priznal in se skliceval na nemožnost organiziranja prevoza (kar pa je bilo v dokaznem postopku ovrženo).
objektivna odgovornost - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - stečaj družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - poslovodstvo po ZFPPod - pogoji za odgovornost uprave - domnevana vzročna zveza - odškodninska odgovornost uprave po ZGD
V pravni teoriji se odškodninsko odgovornost uprave po ZFPPod zaradi močno objektiviziranega ekskulpacijskega razloga pojmuje kot objektivno, od splošne odškodninske odgovornosti uprave po ZGD pa se razlikuje po tem,
da je za njen nastanek določena posebna (dodatna) predpostavka - stečaj, da se predpostavka protipravnosti izraža samo v kršitvah (nepravilnih izpolnitvah) določenih obveznosti uprave v primerih, ko v podjetju nastopi položaj kapitalske neustreznosti, kratkoročne plačilne nesposobnosti oziroma prezadolženosti ter
da se domneva tako vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo kakor tudi višina škode.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - izključitveni razlog - prepoved konkurence - konkurenčno razmerje družb - ravnanje družbenika v vlogi poslovodje - dokazno breme
Kršitev konkurenčne prepovedi je treba v izhodišču imeti za utemeljen razlog za izključitev družbenika. Ravnanje posameznega družbenika, ki takšni trditvi ustreza, je namreč s stališča prizadevanja družbenikov za doseganje skupnega cilja družbe praviloma razdiralno. Vendar pa je za izključitev na tej podlagi treba ugotoviti, ali si družbi, ki sta domnevno v konkurenčnem razmerju, dejansko konkurirata (neposredno ali posredno). Sama ustanovitev potencialno konkurenčne družbe še ne pomeni dejanske konkurence.
Prehod premoženja med obstoječimi in novo ustanovljenimi gospodarskimi subjekti poteka tudi tako, da ustanovitelji gospodarski subjekt likvidirajo, vse premoženje, pridobljeno v likvidacijskem postopku, pa v celoti vložijo v novo ustanovljeni gospodarski subjekt. Med tem subjektom dejansko pride do prenosa podjetja in sicer na podlagi singularnega pravnega nasledstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS2004789
ZKP člen 371, 371/1-7, 371/1-11. ZGD člen 240, 243.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predmet obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zloraba položaja ali pravic - odsvojitev in umik lastnih delnic
Samo očitek opustitve dolžne odsvojitve lastnih delnic, pridobljenih v nasprotju z zakonom, ne more predstavljati kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, saj je zakonski znak tega kaznivega dejanja tudi poseben namen storilca, to je namen pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
VS0011869
ZGD člen 416, 416/3, 587. ZSReg člen 8, 8/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 215, 226, 226/1.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - prenos poslovnega deleža družbenika - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - opredeljenost dokaznega predloga - dokazno breme - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
Povedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega bi sodišče izvedlo vpogled v drug spis. Za dosego slednjega bi morala toženka navesti najmanj opravilno številko spisa, na katerega se je sklicevala, poleg tega pa tudi določno opredeliti, katero listino naj bi sodišče vpogledalo in v dokaz česa naj bi to storilo, ter navesti, kako bi po njenem mnenju izvedba tega dokaza mogla vplivati na rezultat postopka.