postopek sodnega varstva po Zakonu o zavarovalništvu - dovoljenost pritožbe in revizije
Določbo 288. člena ZZavar je treba razumeti tako, da stranke postopka sodnega varstva proti sodbi senata petih vrhovnih sodnikov (razen če ne gre za postopek proti odločbi o prenehanju zavarovalnice) nimajo nobenega pravnega sredstva: niti pritožbe niti revizije.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS4001163
URSa člen 33, 74.ZPre-1 člen 63, 64, 64/3-2.ZGD-1 člen 395, 395/3.ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag brez prevzemne ponudbe - konkurenca ustavnih pravic - korporacijske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do podjetništva - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - zadržanje izvršitve odločbe Agencije - upoštevna škoda - začasna odredba - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavani situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici: Pravica do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) in Pravica do podjetništva (iz 74. člena Ustave), je treba upoštevati, da je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke 3. odstavka 64. člena ZPre-1, sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu.
V obravnavani zadevi tožnice, za katere je bilo s prepovedano odločbo ugotovljeno, da „delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi“, nosijo breme izpodbijanja (tudi ugotavljanja ničnosti) in dokazovanja, posledično pa tudi izpolnjevanja pogojev za zadržanje izvrševanja odločbe Agencije (po 2. odstavku 32. člena ZUS-1) oziroma za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje (po 3. odstavku 32. člena ZUS-1).
Sodišče sme v izjemnih primerih izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitni razveljavitvi začasne odredbe) ne bi več mogla storiti. Vzpostavitev pravnega stanja izpred skupščine ciljne družbe, ki ga je (kot nezakonitega) odpravila z izpodbijano odločbo, namreč po opravljeni skupščini ne bi imela več nobenega smisla.
delniška družba - razrešitev predsednika uprave družbe - sklepčnost nadzornega sveta
Novi nadzorni svet je bil na svoji prvi seji, na kateri so bili navzoči vsi štirje novi člani, sklepčen, ko je sprejel sklep o razrešitvi predsednika uprave družbe. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi statut glede sklepčnosti nadzornega sveta določal drugače, in ker je novi nadzorni svet sklep sprejel soglasno), je bil sklep o razrešitvi predsednika družbe tudi veljaven (tretji odstavek 271. člena ZGD).
ničnostna (izbrisna) tožba - ničnost družbene pogodbe - način prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninski zahtevek po ZGD - aktivna legitimacija
Z vpisom v sodni register je prva toženka postala pravna oseba. Zato je kot družba z omejeno odgovornostjo lahko prenehala samo na način, ki so ga dogovorili ustanovitelji, oziroma na način, ki ga je določal zakon - do uveljavitve ZGD na način iz 188. člena ZPod, po prenehanju veljavnosti ZPod pa na način iz prvega odstavka 455. člena ZGD. Napake, ki so nastale v postopku pripravljanja priglasitve, so se namreč lahko uveljavljale z ničnostno (oziroma izbrisno) tožbo, medtem ko bi se napake, do katerih bi morebiti prišlo v sodnem postopku in pri sodnem odločanju, lahko uveljavljale samo s pravnimi sredstvi v registrskem postopku.
Škoda, ki naj bi bila posledica ustanovitve prve toženke, oziroma izpad dobička, ki naj bi drugi delniški družbi nastal zaradi prenosa poslovanja na prvo toženko, ni tožnikova škoda, temveč škoda, prve omenjene družbe. Če je tožnik že uveljavljal odškodninski zahtevek, bi ga zato lahko uveljavljal le za drugo delniško družbo, ne pa zase.
Tožnik kot (domnevni) upnik ni zatrjeval, da ga družba z omejeno odgovornostjo (prva toženka) ni mogla poplačati za njegovo odškodninsko terjatev (kar izhaja iz tretjega odstavka 476. člena ZGD). Zato njegov odškodninski zahtevek, ki ga je s tožbo uveljavljal tudi kot (domnevni) upnik, ni utemeljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev postopka - redna likvidacija družbe - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe
V sklepu o razdelitvi, katerega predlog pripravi likvidacijski upravitelj in ki je podlaga za delitev premoženja, se zlasti določi („opiše“) način delitve; ni pa ta sklep hkrati tudi temelj družbenikovega upravičenja do (deleža) preostanka družbinega premoženja. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je namreč temeljna pravica družbenika (primerjaj 3. alinejo drugega odstavka 177. člena ZGD izrecno določena), ki se izraža tudi skozi prvi odstavek 387. člena ZGD, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V postopku likvidacije morebiti še nerazdeljeno premoženje si zato družbeniki lahko razdelijo tudi pozneje. V opisanem smislu so nekdanji družbeniki pravni nasledniki družbe.
ZGD člen 219, 240, 240/1-5. ZPPčlen 8, 370, 370/3.
prevzemi - odškodninska odgovornost uprave - načelo enakega položaja delničarjev - pridobitev lastnih delnic - nakupna komisija
Za toženo stranko ni veljal ZPre in njegove določbe o obveščanju delničarjev glede nameravanega prevzema. Takšne obveznosti pa tudi ni mogoče izpeljati iz drugih splošnih določb ZGD in je naprtiti družbi, katere prevzem se pripravlja (toženi stranki). Načelo enakega položaja delničarjev (219. člen ZGD) se nanaša na organe vodenja in nadzora delniških družb v zvezi s pravicami in obveznostmi delničarjev, ki izvirajo iz delnic (korporacijske pravice) in ne sega tako daleč, da bi terjal opozarjanje delničarjev na možnost prodaje ali nakupa delnic.
Komisijska pogodba, kot sta jo poimenovali pogodbeni stranki, (z dne 17.10.2001) je del tristranskega razmerja nakupne komisije, predvidenega v 5. alineji prvega odstavka 240. člena ZGD. Gre za dopustno pridobitev lastnih delnic, pri kateri banke, zavarovalnice in druge finančne organizacije, ki so delniške družbe, kupujejo lastne delnice v svojem imenu in za račun svojih komitentov.
ZZavar člen 25, 25/8-3, 37, 51, 52, 266, 266/2, 288.ZGD-1 člen 268.
razlaga zakona - zavarovalnice - prenehanje funkcije člana uprave zavarovalnice - veljavnost odpoklica člana uprave - ugotovitvena odločba Agencije za zavarovalni nadzor - smiselna uporaba ZGD-1
Glede korporacijskih vprašanj ZZavar nima lastnih določb, pač pa napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1, kjer je zato treba poiskati odgovor na vprašanje kdaj članu uprave zavarovalnice preneha funkcija člana oziroma predsednika uprave. Imenovanje in odpoklic uprave delniške družbe ureja 268. člen ZGD-1. Vendar samo zakonsko besedilo ne daje odgovora. Najti ga je treba s pomočjo interpretacije. V literaturi se je z zgledovanjem po nemški in avstrijski pravni ureditvi uveljavilo stališče, da je odpoklic člana ali predsednika uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Tako tolmačenje sprejema tudi Vrhovno sodišče.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0010865
ZASP. ZFPPod.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacija
V primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik).
Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Po določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99. člen). Vendar pa so proti samostojnemu podjetniku po končanem stečaju – ker je fizična oseba – še vedno iztožljive le terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, zaradi katere je prišlo do uvedbe in končanja stečaja.
ZPP člen 208, 208/1. ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - poziv pravnim naslednikom k prevzemu postopka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - zahteva za varstvo zakonitosti
Možnost, ki jo daje prvi odstavek 208. člena ZPP sodišču, da lahko to brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne pravdne stranke k prevzemu postopka, v primeru prenehanja stranke po ZFPPod ne more priti v poštev. ZFPPod je upnike izbrisanih družb pri uveljavljanju terjatev proti družbenikom izbrisanih družb omejeval z enoletnim prekluzivnim rokom.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. ZGD člen 580, 580/6.ZOR člen 371, 372, 372/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - uskladitev statusa družbe z ZGD - pasivni družbenik - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe - zastaranje zamudnih obresti - zastaranje terjatev iz naslova plač - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo neto zneskov plač (ter pripadajočih davkov in prispevkov) in zahtevek za plačilo neto zneskov regresov za letni dopust (ter pripadajočih davkov in prispevkov) temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah.
Z možnostjo vpliva družbenika na uskladitev družbe je mišljen položaj družbenika v družbi in s tem povezana možnost njegovega vpliva na sprejemanje odločitev v njej, ne pa možnost vpliva na (bodisi osebne, bodisi zunanje) okoliščine, ki so privedle k opustitvi dolžnega ravnanja - uskladitve družbe z določbami ZGD.
V času nastanka spornega razmerja veljavni delovnopravni predpisi niso urejali vprašanja dolžine in teka zastaralnih rokov, zato so se v zvezi s tem uporabljala določila ZOR.
odsvojitev deleža gospodarske družbe - predkupna pravica družbenikov
V skladu z določbo 416. člena ZGD mora družbenik gospodarske družbe ostale družbenike obvestiti o nameravani odsvojitvi deleža in jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup.
Ureditev iz družbene pogodbe ni bistveno drugačna od določb 1. in 5. odstavka 437. člena ZGD. Družbeniku, ki mu preneha delovno razmerje ali funkcija poslovodje, mora tožena stranka ponuditi odkup njegovega poslovnega deleža po ceni, ki se določi na podlagi vrednosti iz zadnje bilance stanja (če ni drugačnega dogovora). Določba družbene pogodbe zato ne more biti „protizakonita“, kakor zatrjuje revident.
ZGD člen 230, 230/1, 240, 241, 241/1. ZPre člen 73, 73/1.
pridobivanje lastnih delnic - fiktivni posli - vrnitev prepovedanih plačil - manjšinska pravica po členu 230 ZGD - vložitev tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe na zahtevo manjšine po členu 73 ZPre
Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke. Tožeča stranka ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji Š...Ć za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD Š...Ć prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena.
Iz zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša na strukturo naložb pooblaščene investicijske družbe.
Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.
Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).
Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).
OZ člen 376, 1060. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SKPgd člen 47.
dodatek za delovno dobo - izbris družbe iz sodnega registra - razmerje med aktivnimi in pasivnimi družbeniki - tek zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Zavzemanje tožnika, da s 1.1.2002 začnejo obresti ponovno teči, predstavlja zavzemanje za drugačno obravnavanje in razlikovanje obveznosti (v zvezi s tekom zamudnih obresti), ki so zapadle pred 1.1.2002 in po 1.1.2002. Za to ni zakonske podlage in bi pomenilo celo nezakonit način uveljavitve OZ glede obresti od terjatev, ki so zapadle pred 1.1.2002. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-135/2000-77, z dne 9.10.2002, zlasti obravnava razmerja glede prevzema obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe med aktivnimi in pasivnimi družbeniki, vendar v svoji obrazložitvi ponuja ustrezno usmeritev tudi za primer, ko nekateri od družbenikov izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo nastopajo tudi kot upniki - v tem primeru tožnik na podlagi delovnega razmerja v izbrisani družbi E d.o.o.. V medsebojnem razmerju družbenikov izbrisane družbe, ki imajo tudi terjatve do te družbe, je odločilen njihov vpliv, ki so ga imeli tako na poslovanje družbe in vpliv, ki so ga imeli na z ZGD zahtevano uskladitev.
prava volja pogodbenih strank - razlaga pogodb - nasprotovanje morali - kršitev konkurenčne prepovedi - nadomestilo zaradi kršitve konkurenčne prepovedi - nedopustna podlaga pogodbe
Dogovor (po katerem naj bi bil en družbenik upravičen do pogodbeno dogovorjenega dohodka, ki vsebinsko predstavlja odmeno za kršitev prepovedi konkurence s strani drugega družbenika) ne more uživati pravnega varstva. Gre za nedopustno podlago, saj je razlog, zaradi katerega je nastala pogodbena zaveza, v nasprotju z moralo. Treba je namreč upoštevati, da je prepoved konkurence krepila medsebojno zaupanje udeležencev v gospodarski družbi; da je bil s prepovedjo konkurence varovan poseg v bistvo družbe, njen obstoj, dejavnost in razvoj; da so bili s prepovedjo konkurence posebej varovani interesi družbe (ki pa kljub temu ni bila stranka sporne pogodbe). Prav tako je treba upoštevati, da d.o.o. (katere družbenika sta bila stranki spora) ni bila le predmet obligacijske (konkretneje družbene) pogodbe, ampak tudi nov subjekt, ki je bil do določene mere samostojen, celo nasproti družbeni pogodbi in njenima družbenikoma.
Ureditev konkurenčne prepovedi v 41. in 42. členu ZGD je bila splošna in primarna. Veljala je za vse, v prvem odstavku 41. člena ZGD navedene, osebe. Tako je bila prepoved izrecno določena tudi za družbenike in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Čeprav je ZGD v tretjem odstavku 41. člena predvidel možnost, da je akt o ustanovitvi družbe (pogodba oziroma statut) lahko določil pogoje, ob katerih je bilo osebam iz prvega odstavka njegovega 41. člena dopustno sodelovati v konkurenčni družbi, pa vendar nikjer ni vzpostavil ureditve, ki bi odstopala od 41. in 42. člena (na podlagi slednjega bi bila premoženjskopravne sankcije zaradi kršitve konkurenčne prepovedi upravičena uveljavljati le družba).
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - spregled pravne osebnosti - aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo zakonsko domnevo o obstoju kapitalske neustreznosti tožeče stranke po določbi drugega odstavka 10. člena ZFPPod. Sodišči prve in druge stopnje sta bili enotni v oceni, da je prvi toženec, ki je ravnal kot poslovodja (direktor) tožeče stranke, opustil ravnanja, zapovedana s 1. in 2. točko prvega odstavka 19. člena ZFPPod. Revizijsko sodišče z njuno oceno soglaša, saj je bilo ugotovljeno, da ta toženec ob nastopu kapitalske neustreznosti ni storil ničesar, čeprav bi moral analizirati vzroke takšnega stanja, najpozneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov za popravo neustreznosti in pričeti z uresničevanjem teh ukrepov (prvi odstavek 10. člena ZFPPod). Tožeča stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bila sposobna pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti (kar po prvem odstavku 12. člena ZFPPod pomeni stanje nelikvidnosti). Zato bi moral prvi toženec sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti, sicer pa v dveh mesecih predlagati začetek postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, česar pa ni storil (drugi odstavek 12. člena ZFPPod).
Ni pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da 6. člen ZGD ne bi določal, komu ob spregledu pravne osebnosti družbe odgovarjajo njeni družbeniki. Iz zapisa prvega odstavka te določbe se da namreč zanesljivo ugotoviti, da odgovarjajo družbinim upnikom, kajti odgovarjajo za obveznosti družbe. V pravdnem postopku je stvarno aktivno legitimirana stranka, ki je po materialnem pravu upravičena do določene dajatve. Tožba tožeče stranke, naperjena zoper drugega, tretjega in četrtega toženca, pa ne more biti utemeljena na podlagi pravnih pravil po 6. členu ZGD, saj bi to pomenilo, da bi bila tožeča stranka upnica svojih lastnih obveznosti. Tožeča stranka namreč nima obveznosti do same sebe, temveč jih ima do svojih upnikov. Tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper drugega, tretjega in četrtega toženca na podlagi 6. člena ZGD zato ni utemeljen.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu - obstoj kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - omejena teorija družbenikov - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ glede soglasja družbenikov (kar pomeni strinjanje s poslom) ni pomembno, v kakšni obliki je bilo soglasje podano, moralo pa je biti jasno, dano vnaprej, in ne sme biti protipravno.