PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0010865
ZASP. ZFPPod.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacija
V primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik).
Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Po določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99. člen). Vendar pa so proti samostojnemu podjetniku po končanem stečaju – ker je fizična oseba – še vedno iztožljive le terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, zaradi katere je prišlo do uvedbe in končanja stečaja.
ZPP člen 208, 208/1. ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - poziv pravnim naslednikom k prevzemu postopka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - zahteva za varstvo zakonitosti
Možnost, ki jo daje prvi odstavek 208. člena ZPP sodišču, da lahko to brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne pravdne stranke k prevzemu postopka, v primeru prenehanja stranke po ZFPPod ne more priti v poštev. ZFPPod je upnike izbrisanih družb pri uveljavljanju terjatev proti družbenikom izbrisanih družb omejeval z enoletnim prekluzivnim rokom.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. ZGD člen 580, 580/6.ZOR člen 371, 372, 372/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - uskladitev statusa družbe z ZGD - pasivni družbenik - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe - zastaranje zamudnih obresti - zastaranje terjatev iz naslova plač - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo neto zneskov plač (ter pripadajočih davkov in prispevkov) in zahtevek za plačilo neto zneskov regresov za letni dopust (ter pripadajočih davkov in prispevkov) temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah.
Z možnostjo vpliva družbenika na uskladitev družbe je mišljen položaj družbenika v družbi in s tem povezana možnost njegovega vpliva na sprejemanje odločitev v njej, ne pa možnost vpliva na (bodisi osebne, bodisi zunanje) okoliščine, ki so privedle k opustitvi dolžnega ravnanja - uskladitve družbe z določbami ZGD.
V času nastanka spornega razmerja veljavni delovnopravni predpisi niso urejali vprašanja dolžine in teka zastaralnih rokov, zato so se v zvezi s tem uporabljala določila ZOR.
odsvojitev deleža gospodarske družbe - predkupna pravica družbenikov
V skladu z določbo 416. člena ZGD mora družbenik gospodarske družbe ostale družbenike obvestiti o nameravani odsvojitvi deleža in jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup.
Ureditev iz družbene pogodbe ni bistveno drugačna od določb 1. in 5. odstavka 437. člena ZGD. Družbeniku, ki mu preneha delovno razmerje ali funkcija poslovodje, mora tožena stranka ponuditi odkup njegovega poslovnega deleža po ceni, ki se določi na podlagi vrednosti iz zadnje bilance stanja (če ni drugačnega dogovora). Določba družbene pogodbe zato ne more biti „protizakonita“, kakor zatrjuje revident.
ZGD člen 230, 230/1, 240, 241, 241/1. ZPre člen 73, 73/1.
pridobivanje lastnih delnic - fiktivni posli - vrnitev prepovedanih plačil - manjšinska pravica po členu 230 ZGD - vložitev tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe na zahtevo manjšine po členu 73 ZPre
Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke. Tožeča stranka ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji Š...Ć za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD Š...Ć prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena.
Iz zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša na strukturo naložb pooblaščene investicijske družbe.
Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.
Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).
Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).
OZ člen 376, 1060. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SKPgd člen 47.
dodatek za delovno dobo - izbris družbe iz sodnega registra - razmerje med aktivnimi in pasivnimi družbeniki - tek zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Zavzemanje tožnika, da s 1.1.2002 začnejo obresti ponovno teči, predstavlja zavzemanje za drugačno obravnavanje in razlikovanje obveznosti (v zvezi s tekom zamudnih obresti), ki so zapadle pred 1.1.2002 in po 1.1.2002. Za to ni zakonske podlage in bi pomenilo celo nezakonit način uveljavitve OZ glede obresti od terjatev, ki so zapadle pred 1.1.2002. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-135/2000-77, z dne 9.10.2002, zlasti obravnava razmerja glede prevzema obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe med aktivnimi in pasivnimi družbeniki, vendar v svoji obrazložitvi ponuja ustrezno usmeritev tudi za primer, ko nekateri od družbenikov izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo nastopajo tudi kot upniki - v tem primeru tožnik na podlagi delovnega razmerja v izbrisani družbi E d.o.o.. V medsebojnem razmerju družbenikov izbrisane družbe, ki imajo tudi terjatve do te družbe, je odločilen njihov vpliv, ki so ga imeli tako na poslovanje družbe in vpliv, ki so ga imeli na z ZGD zahtevano uskladitev.
prava volja pogodbenih strank - razlaga pogodb - nasprotovanje morali - kršitev konkurenčne prepovedi - nadomestilo zaradi kršitve konkurenčne prepovedi - nedopustna podlaga pogodbe
Dogovor (po katerem naj bi bil en družbenik upravičen do pogodbeno dogovorjenega dohodka, ki vsebinsko predstavlja odmeno za kršitev prepovedi konkurence s strani drugega družbenika) ne more uživati pravnega varstva. Gre za nedopustno podlago, saj je razlog, zaradi katerega je nastala pogodbena zaveza, v nasprotju z moralo. Treba je namreč upoštevati, da je prepoved konkurence krepila medsebojno zaupanje udeležencev v gospodarski družbi; da je bil s prepovedjo konkurence varovan poseg v bistvo družbe, njen obstoj, dejavnost in razvoj; da so bili s prepovedjo konkurence posebej varovani interesi družbe (ki pa kljub temu ni bila stranka sporne pogodbe). Prav tako je treba upoštevati, da d.o.o. (katere družbenika sta bila stranki spora) ni bila le predmet obligacijske (konkretneje družbene) pogodbe, ampak tudi nov subjekt, ki je bil do določene mere samostojen, celo nasproti družbeni pogodbi in njenima družbenikoma.
Ureditev konkurenčne prepovedi v 41. in 42. členu ZGD je bila splošna in primarna. Veljala je za vse, v prvem odstavku 41. člena ZGD navedene, osebe. Tako je bila prepoved izrecno določena tudi za družbenike in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Čeprav je ZGD v tretjem odstavku 41. člena predvidel možnost, da je akt o ustanovitvi družbe (pogodba oziroma statut) lahko določil pogoje, ob katerih je bilo osebam iz prvega odstavka njegovega 41. člena dopustno sodelovati v konkurenčni družbi, pa vendar nikjer ni vzpostavil ureditve, ki bi odstopala od 41. in 42. člena (na podlagi slednjega bi bila premoženjskopravne sankcije zaradi kršitve konkurenčne prepovedi upravičena uveljavljati le družba).
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - spregled pravne osebnosti - aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo zakonsko domnevo o obstoju kapitalske neustreznosti tožeče stranke po določbi drugega odstavka 10. člena ZFPPod. Sodišči prve in druge stopnje sta bili enotni v oceni, da je prvi toženec, ki je ravnal kot poslovodja (direktor) tožeče stranke, opustil ravnanja, zapovedana s 1. in 2. točko prvega odstavka 19. člena ZFPPod. Revizijsko sodišče z njuno oceno soglaša, saj je bilo ugotovljeno, da ta toženec ob nastopu kapitalske neustreznosti ni storil ničesar, čeprav bi moral analizirati vzroke takšnega stanja, najpozneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov za popravo neustreznosti in pričeti z uresničevanjem teh ukrepov (prvi odstavek 10. člena ZFPPod). Tožeča stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bila sposobna pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti (kar po prvem odstavku 12. člena ZFPPod pomeni stanje nelikvidnosti). Zato bi moral prvi toženec sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti, sicer pa v dveh mesecih predlagati začetek postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, česar pa ni storil (drugi odstavek 12. člena ZFPPod).
Ni pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da 6. člen ZGD ne bi določal, komu ob spregledu pravne osebnosti družbe odgovarjajo njeni družbeniki. Iz zapisa prvega odstavka te določbe se da namreč zanesljivo ugotoviti, da odgovarjajo družbinim upnikom, kajti odgovarjajo za obveznosti družbe. V pravdnem postopku je stvarno aktivno legitimirana stranka, ki je po materialnem pravu upravičena do določene dajatve. Tožba tožeče stranke, naperjena zoper drugega, tretjega in četrtega toženca, pa ne more biti utemeljena na podlagi pravnih pravil po 6. členu ZGD, saj bi to pomenilo, da bi bila tožeča stranka upnica svojih lastnih obveznosti. Tožeča stranka namreč nima obveznosti do same sebe, temveč jih ima do svojih upnikov. Tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper drugega, tretjega in četrtega toženca na podlagi 6. člena ZGD zato ni utemeljen.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu - obstoj kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - omejena teorija družbenikov - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ glede soglasja družbenikov (kar pomeni strinjanje s poslom) ni pomembno, v kakšni obliki je bilo soglasje podano, moralo pa je biti jasno, dano vnaprej, in ne sme biti protipravno.
delniška družba (d.d.) -vodenje poslov - poslovodstvo - pravice delničarjev - presoja veljavnosti pogodb - pravni interes delničarja za vložitev tožbe na ugovotovitev neveljavnosti pogodbe
Delničar nima niti posredno pravice do odločanja o veljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba.
Znižanje vrednosti delnice zaradi neugodne prodajne pogodbe in manjša dividenda so gospodarske neugodnosti. Niso razlogi, zaradi katerih bi delničar imel pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.
Delničar nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev neveljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba.
ZDARS člen 9. ZUS člen 10, 10/1, 10/1-2, 59, 59/1.
imenovanje za predsednika uprave družbe - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje
Ker je Vlada RS imenovala A.A. za predsednika uprave B. v skladu z 9. členom ZDARS ter določbami Statuta B., je imenovanje zakonito. Sama izbira kandidata za navedeno funkcijo pa je stvar pooblaščenega organa.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 367. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izbris družb iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost družbenikov - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik - aktivni družbenik - dedovanje poslovnega deleža - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Za presojo, ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002, je odločilno, da je tožena stranka (edina) imela možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristila.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZPVSR člen 3, 3/3, 23.ZSReg člen 4, 8, 8/1.ZPod člen 186, 186/2. ZGD člen 417, 417/1.ZGD-1 člen 482, 482/1.
prenos poslovnega deleža družbenika - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - začetek učinkovanja vpisa v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - publicitetni učinek - pozitiven in negativen vidik publicitete - izbris družbe po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Sprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena ZPVSR, sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
Prvi odstavek 8. člena ZSReg določa, kdaj začne vpis v sodni register učinkovati nasproti tretjim (od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače). Po drugem odstavku 186. člena ZPod in tretjem odstavku 3. člena ZPVSR pa je začel učinkovati od dneva vpisa. Vendar ta pravni učinek (niti nasproti tretjim) ni vedno oblikovalen (konstitutiven). Lahko je, kot je to tudi v primeru prenosa poslovnega deleža, zgolj publiciteten (učinek javne objave).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09365
ZPPSL člen 1, 1/3, 182, 182/1.ZOR člen 46, 50, 1004.ZPP člen 205.
družba z omejen odgovornostjo - redna likvidacija družbe - pravne posledice uvedbe redne likvidacije - prekinitev postopka - poroštvo - bodoča terjatev
Določba prvega odstavka 182. člena ZPPSL velja le za tiste postopke likvidacije, ki jih na podlagi tretjega odstavka 1. člena istega zakona izvaja sodišče, torej za sodne ali prisilne likvidacije, ne velja pa za redne ali prostovoljne, avtonomne, zunajsodne likvidacije. Redno likvidacijo družbe z omejeno odgovornostjo, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Dejanska in pravna podlaga za odločitev v tej zadevi sta poroštveni izjavi vsakega od tožencev z dne 30.9.1994. Povezava teh izjav z dogovorom o zavarovanju terjatev zato ni pravno pomembna. Obe poroštveni izjavi sta bili jasni in s sklicevanjem na obveznost kupca iz (bodoče) kupne pogodbe dovolj določeni (46. in 50. člen ZOR). Razlogi pritožbenega sodišča o možnosti zavarovanja bodoče terjatve so skladni s pravno teorijo in sodno prakso. Zato dejstvo, da naj bi bila kupna pogodba sklenjena nekaj dni po zapisu poroštvenih izjav, ni pomembno.
Tretji odstavek 373. člena ZTVP-1, ki določa vsebino sklepa, s katerim predsednik senata naloži vložniku, naj popravi vlogo, ne določa izrecno, da mora v sklepu vložnika opozoriti na posledice. Tožničina vloga ni bila zavržena zato, ker bi šlo za nepopravljivo pomanjkljivost, pač pa zato, ker popravljiva pomanjkljivost ni bila odpravljena v (podaljšanem) roku. Toženi stranki torej ni bilo treba razlagati, zakaj pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj njena odločitev ne temelji na takšni ugotovitvi.