KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VS00071693
URS člen 30. OZ člen 132, 168, 168/3. ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - povrnitev izgubljenega dobička - čisti dobiček družbe - aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrnitev revizije
Ustava v 30. členu določa, da ima, kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu. Navedeno pomeni, da država odgovarja za škodo, ki jo je utrpela oseba, ker ji je bila prostost sicer odvzeta zakonito, a je bil nato kazenski postopek zoper njo ustavljen. Gre za javnopravno odškodninsko odgovornost države za škodo, ki ne izhaja iz protipravnega izvajanja oblasti oziroma za odškodnino za odvzem prostosti, ki je bil kljub zakonitosti postopka neutemeljen. Pravica do odškodnine iz tega naslova je izraz človekove pravice do osebne svobode (prostosti) in je tudi konvencijsko zagotovljena (3. člen Protokola št. 7 k EKČP).
Po prvem odstavku 538. člena ZKP ima pravico do odškodnine tisti, ki je bil neupravičeno obsojen ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, torej fizična oseba. Za zahtevke po določbah XXXII. poglavja ZKP je izključena aktivna legitimacija družbe.
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREVZEMI - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VS00067773
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 3, 3-1, 5, 5-4, 15, 15-5. ZPre-1 člen 4, 4/2, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 388, 388/2
Cena za odkup vrednostnih papirjev v prevzemni ponudbi ne temelji na ekonomskem ali računovodskem vrednotenju ciljne družbe (oziroma njenega premoženja), ampak na mehanizmu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe v prej opredeljenem določenem časovnem okvirju.
Pravična cena v prevzemni ponudbi je tako odsev transakcij z delnicami ciljne družbe v zadnjem letu pred objavo prevzemne ponudbe, na končno ceno pa lahko vplivajo tudi pomožni varovalni mehanizmi (poročilo o primernosti cene v prospektu, možnost konkurenčne ponudbe ipd.).
ZPre-1 pri določitvi pravične cene v prevzemni ponudbi temelji na konceptu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Tako izoblikovana prevzemna cena velja kot domneva primernega nadomestila za izključitev manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju po drugem odstavku 68. člena ZPre-1, saj je bila predmet dvakratnega preizkusa na podlagi transakcij z delnicami prevzemne družbe na podlagi daljšega časovnega obdobja (t. i. tržni test).
Kljub temu ni mogoče povsem izključiti, da je na tak način opredeljena odpravnina v določenih primerih izkrivljena in ne odraža "prave" cene, tj. cene, ki bi se izoblikovala na podlagi svobodne ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Do takšne situacije bi na primer lahko prišlo zaradi povezave prevzemnika z akceptanti, tržnih manipulacij z delnicami ciljne družbe in drugih poslovnih praks z delnicami v nasprotju s predpisi o zlorabi trga ali zaradi vpliva zunanjih izjemnih dejavnikov na ceno delnic. Vseh okoliščin, v katerih bi bilo mogoče dvomiti v primernost odpravnine v posameznem primeru, opredeljene na navedeni način, ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00067864
ZGD-1 člen 509. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - sklic skupščine d.o.o. - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - vpis spremembe v sodni register - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo sklicana pravilno, če je sklicana s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, pri čemer sta dva družbenika, ki sta bila vpisana v register kot družbenika, na dan sklica skupščine že umrla vendar družba za njuno smrt v trenutku sklica skupščine ni vedela, je pa za to, da sta družbenika umrla, izvedela v času po sklicu skupščine in pred zasedanjem skupščine družbenikov,
in
- ali sme registrsko sodišče zavrniti predlog za vpis spremembe v sodni register, če je sklep skupščine, na katerem temelji predlog za vpis zgolj izpodbojen in ne ničen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00065488
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1. ZGD-1 člen 4.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - škoda, nastala gospodarski družbi - aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri presoji obsega pravno priznane škode na podlagi XXXII. poglavja Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo aktivno legitimacijo tožniku - fizični osebi za škodo nastalo kapitalski družbi, katere edini družbenik je, čeprav ima kapitalska družba svojo pravno subjektiviteto ter sama ni vložila odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00065679
ZSReg člen 8, 8/3, 17, 17/1, 19, 36. ZNP-1 člen 32, 32/1, 37, 42. ZGD-1 člen 47, 47/3, 48. ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/1, 371, 384, 384/3.
vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - sklep o vpisu v sodni register - pritožba zoper sklep - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes za pritožbo - direktna revizija - pravočasnost revizije - obseg revizijskega preizkusa - zavrnitev revizije
Ne glede na pomanjkljivo ureditev neposredno dovoljene revizije po uveljavitvi novele ZPP-E (tretji odstavek 384. člena v zvezi s 371. členom ZPP), meje preizkusa revizijskega sodišča tudi v tem primeru ni mogoče širiti preko ureditve v prvem odstavku 371. člena ZPP pred navedeno zakonsko spremembo. To pa pomeni, da je revizijski preizkus zamejen z razlogi, ki so navedeni v reviziji, glede dejanske podlage pa v okviru, ki ga je imelo na razpolago sodišče druge stopnje ob izdaji izpodbijane odločbe.
Navedena omejitev revizijskega preizkusa nalaga vlagatelju revizije, da se v njej sooči z nosilnimi razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentka temu bremenu v okviru vložene revizije ni zadostila. Njeno obširno sklicevanje na učinek zatrjevane sklenjene pogodbe o prenosu deleža nanjo v letu 2007 pomeni zgolj ponavljanje argumentov, ki jih je (kot pritožbeni razlog) uveljavljala v pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe v sodni register. S temi ponovljenimi stališči pa se ne sooči z razlogi sodišča druge stopnje v 14. do 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi je utemeljilo neobstoj njenega pravnega interesa za pritožbo. Gre predvsem za upoštevano neskladje med zatrjevanim pogodbenim prenosom deleža in opustitvijo dolžnega ravnanja same revidentke v nasprotju z 48. členom v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZGD-1, česar revidentka niti ne izpodbija. Razlogom sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dodaja, da bi nudenje pravnega varstva sklicevanju na zgolj deklaratornost narave vpisa podatka v sodni register, ki naj bi odstopal od pravilnega podatka zaradi nezakonite opustitve same revidentke izvotlilo načelo zaupanja v podatke sodnega registra.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - valutno trgovanje - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - razbremenitev odškodninske odgovornosti - odgovornost poslovodstva za opustitve - dolžnost nadzora - merila pomembnosti - trditveno in dokazno breme - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - ugoditev reviziji
Med naloge uprave sodijo tudi dolžnost planiranja, koordiniranja (organiziranje) in nadzora. Stopnja in oblika dolžnega nadzora je odvisna od različnih okoliščin, ki jih je vrhovno sodišče opredelilo v tej obrazložitvi. Nadzor je lahko temu ustrezno bolj ali manj formaliziran, bistveno pa je, da obstoji in ga uprava učinkovito izvaja. To hkrati zarisuje polje sodne presoje v tovrstnih zadev.
Podjetniška odločitev je opredeljena kot odločitev, pri kateri gre za zavestno izbiro med dvema ali več alternativami, ki so dejansko mogoče in tudi pravno dopustne. Le pri takšnih se lahko poslovodja sklicuje na široko polje lastne svobodne presoje ob izbiri ene izmed takšnih možnosti. Pri pravno vezanih odločitvah poslovodja nima polja proste presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00063223
ZFPPIPP člen 42. ZGD-1 člen 10. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - poslovodstvo - zakoniti zastopnik - slamnati direktor - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za opustitev obveznosti v skladu z določbami 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odgovorna tudi oseba, ki ni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) imenovana za poslovodjo družbe in ni vpisana v sodni register kot zakoniti zastopnik, dejansko pa izvršuje poslovodenje družbe.
ZGD-1 člen 509. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra - skupščina d.o.o. - sklic skupščine - uvrstitev dodatne točke na dnevni red že sklicane skupščine - odpoklic direktorja družbe - veljavnost sklepa skupščine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da skupščina predlagatelja v delu, ki se nanaša na odpoklic direktorja (predlagana 22. točka dnevnega reda), ni bila pravilno sklicana in zato sklep skupščine s tem v zvezi ni veljavno sprejet.
ZGD-1 člen 546b, 546b/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje posebnega revizorja - izvedba naroka - obligatornost glavne obravnave - obveznost glavne obravnave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v postopku po 546.b členu ZGD-1 v primeru, da udeleženci zahtevajo izvedbo naroka zaradi izvedbe dokaza - zaslišanje zakonitega zastopnika oz. zaslišanje prič, s katerim udeleženci dokazujejo relevantno dejansko stanje, dolžno izvesti narok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00059498
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZGD-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00058305
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi.
Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagateljica tudi tega ne stori, saj iz njenega predloga izhaja, da naj vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnega vprašanja spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, vendar pa v nadaljevanju pravnega problema v tej smeri ne izkristalizira v smislu zgoraj povedanega. Ne poda argumentacijske zaslombe, ki bi se soočala z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGD-1 člen 305, 395, 395/2.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje sklepa skupščine - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretne zadeve sklep skupščine o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja izpodbojen zaradi kršitve pravice do obveščenosti po drugem odstavku 395. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
predlog za dopustitev revizije - ničnost letnega poročila - izpodbijanje skupščinskega sklepa - aktivna legitimacija - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti letnega poročila pravilno uporabilo prvi odstavek 401. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in
- ali ima delničar kljub temu, da je v postopku prisilne poravnave izgubil status delničarja pravico do nadaljnjega izpodbijanja sklepov skupščine na podlagi395. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00056382
ZGD-1 člen 401. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ničnost letnega poročila - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti letnega poročila pravilno uporabilo prvi odstavek 401. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054333
OZ člen 507, 512. ZGD-1 člen 481. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - odplačna pogodba - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka subjektivnega roka za izpodbijanje odplačne pogodbe o prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi kršitve predkupne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00053669
ZPP člen 78, 86, 86/4, 374, 374/2, 377. ZGD-1 člen 32, 32/1, 35, 35/3, 515, 515/1, 515/5. ZUS-1 člen 22, 22/2.
predlog za dopustitev revizije - pooblastilo pravne osebe za vložitev revizije - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - veljavnost pooblastila - zastopanje pravne osebe - zastopanje pravne osebe po prokuristu - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastitelj - upravičenost za zastopanje - neustrezno pooblastilo - zavrženje predloga
Pri podpisu in imenu pooblastitelja je navedeno, da je navedena oseba pooblastilo podpisala kot direktor tožeče stranke. Iz vpogleda v poslovni register pa izhaja, da navedena oseba ni direktor tožeče stranke niti njen prokurist.
Pooblastila za vložitev predloga za dopustitev revizije ni podpisala oseba, ki bi bila upravičena za zastopanje tožeče stranke.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00053339
ZGD člen 215, 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 215.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja - sklenitev škodljive pogodbe - posredovanje pri prodaji ali nakupu - nastanek škode - zmanjšanje premoženja družbe - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga
Vsakega zmanjšanja premoženja še ni mogoče šteti za škodo. Na splošno je kot škodo za družbo mogoče opredeliti tisto zmanjšanje premoženja (oziroma neustvarjeni dobiček), do katerega ne bi prišlo (oziroma bi bil dobiček ustvarjen) ob upoštevanju hipotetičnega oblikovanja in razvoja premoženja družbe ob pravilnem in skrbnem vodenju družbe. Pri tem gre za hipotetičen scenarij v smislu, da se ni zgodil (v primeru pravilnega ravnanja uprave oziroma poslovodje pa bi se zgodil); vendar pa to ne pomeni, da pride pri ugotavljanju škode v poštev abstraktno merilo, pač pa je treba upoštevati, kakšno bi bilo premoženje domnevno oškodovane družbe, če bi uprava oziroma poslovodstvo te konkretne družbe ravnalo drugače v konkretnih okoliščinah, v katerih se je ta družba nahajala.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054064
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - povrnitev premoženjske škode - prikrito izplačilo dobička - vrsta škode - refleksna škoda - odsevna škoda - oškodovanje družbe - zavrnitev predloga
ZGD-1 člen 262, 268, 268/2. OZ člen 86, 242, 242/1.
poslovodenje - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - odpoved pravici do odškodnine - pogodbena odškodninska odgovornost - izključitev odškodninske odgovornosti - razmerje med upravo in nadzornim svetom družbe - dopuščena revizija
ZGD-1 omejitve ali izključitve pogodbene odškodninske odgovornosti ne ureja drugače kot OZ. Ali ureditev iz prvega odstavka 242. člena OZ ne ruši razmerja med nadzornim svetom in upravo, kakor je vzpostavljeno z določbami ZGD-1? Če bi določba prvega odstavka 242. člena OZ omogočala nadzornemu svetu, da z lahkotnostjo, pravzaprav že kar kapriciozno, ne da bi se njegovi člani bali odškodninske odgovornosti, poljubno odstavlja (člane) uprave delniške družbe, potem bi šlo za neskladje ureditev v OZ in ZGD-1 in bi bilo potrebno z razlago najti nujno ravnotežje med obema ureditvama, morda tudi z argumentom teleološke redukcije.
Krivda se presoja z upoštevanjem značilnosti povzročitelja škode. Merilo skrbnosti je pri strokovnih (profesionalnih) osebah strožje kot pri običajnih ljudeh. Za člane nadzornih svetov se predpostavlja, da imajo ne le dobro, pač pa izjemno dobro znanje korporacijskega upravljanja. Zato njihovo ravnanje že zelo hitro doseže stopnjo hude malomarnosti. Za tak primer bo šlo vedno, kadar se pri odpoklicu uprave ne bi sklicevali na kakšnega od razlogov iz 268. člena ZGD-1 ali če si ne bi priskrbeli vsaj na prvi pogled dovolj zanesljivih podatkov, ki utemeljujejo zakonski razlog za odpoklic. Ob takem razumevanju krivde (skrbnosti) nadzornega sveta pri odpoklicu uprave delniške družbe ni prepričljiva bojazen, da bi dogovor med nadzornim svetom in članom uprave o izključitvi odškodninske odgovornosti lahko porušil razmerje med nadzornim svetom in upravo, kakor je vzpostavljeno z določbami ZGD-1.
oddelitev družbe - oddelitev s prevzemom - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - razlaga pogodbenega določila - dopuščena revizija
10. člen Družbene pogodbe ureja dolžno ravnanje družbenika, ki namerava svoj poslovni delež odsvojiti tretji osebi na kakršen koli drug način kot s prodajo. Iz samega besedila je tudi razvidno, da sta v oklepaju navedena primera brezplačnega prenosa in darila navedena zgolj primeroma in ne ožita odprtega pojma „kakršen koli drug način kot s prodajo“. Takšnega besedila pogodbe v luči pogodbene avtonomije iz 481. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati drugače, kot da sta družbenika ob sklenitvi Družbene pogodbe dogovorila potrebno soglasje drugega družbenika za vsako obliko prenosa, preko katerega delež v družbi kot oblika premoženja (finančna naložba) preide v premoženjsko sfero drugega subjekta in s tem do spremembe nosilca korporacijskopravnih upravičenj, ki izvirajo iz deleža v družbi.