ZGD je v 416. členu urejal predkupno pravico družbenikov kot obliko zakonite predkupne pravice pri nakupu poslovnega deleža, ki pa ni bila določena kogentno, s tem da so se za zakonito predkupno pravico glede na četrti odstavek 533. člena ZOR smiselno uporabljala pravila o prodaji s predkupno pravico (iz njegovega 527. - 533. člena). Tako se je smiselno uporabljalo tudi pravilo iz prvega odstavka 532. člena ZOR, po katerem je lahko predkupni upravičenec, ki ni bil obveščen o nameravani prodaji poslovnega deleža in o njenih pogojih, zahteval razveljavitev prenosa in da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
Pri toženkah gre za imetnike enotnega poslovnega deleža, katerih predkupna pravica je (po prvem odstavku 415. člena ZGD) skupna, in s tem za enotne sospornike (po 196. členu ZPP), zoper katere se lahko izda sodba na podlagi pripoznave le, če vse priznajo zahtevek. Pravdna stranka so sicer vsi enotni sosporniki skupaj, vendar pa so njihova procesna dejanja lahko različna. Zato v primeru nasprotovanja med njihovimi dejanji velja najkoristnejše dejanje, kar je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi glede na končni cilj v pravdi. Tožene stranke težijo k zavrnilni sodbi. To velja tudi za enotne sospornike na pasivni strani, pri katerih je koristnejše ugovarjanje zahtevku kot pripoznava, saj je njihov končni cilj zavrnilna sodba.
OZ člen 5, 270, 270/1. ZGD člen 364, 364/2, 446, 446/1, 451, 456.
načelo vestnosti in poštenja - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - prednostna pravica - izpodbijanje sklepov skupščine - pravica družbenika do informacij
Ko družbenik dobi zahtevano informacijo, je ne more zahtevati še enkrat.
V nasprotju z načelom dobre vere in poštenja je zahtevati informacijo, če se je družbenik vnaprej odločil, kako bo ravnal ne glede na pridobljeno informacijo.
V d. o. o. družbeniki nimajo zakonske prednostne pravice do pridobitve novih družbenih deležev.
ZUS člen 59, 73.ZGos člen 8, 11. ZGO člen 8.ZGO-1 člen 199.
pogoji za opravljanje dejavnosti - uporabno dovoljenje
Pred pridobitvijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebno predhodno pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z bodočo namembnostjo poslovnega prostora.
sosporniška intervencija - učinek ničnega sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo - nasprotje med dejanji sosporniške intervenientke in stranke, kateri se je pridružila
Kot sosporniška intervenientka lahko v pravdo vstopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Neposredno se lahko nanaša le na osebo, na katero se razteza pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje. Vzrok mora biti v naravi materialnopravnega razmerja.
Ker sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične že po samem zakonu učinkuje proti vsem družbenikom, se neposredno nanaša na vsakega posameznega družbenika.
Ker bo sosporniška intervenientka zajeta v subjektivne meje pravnomočnosti, ima položaj enotne sospornice. Zato je njen položaj mnogo svobodnejši kot položaj stranske intervenientke. Njena dejanja namreč učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji prve toženke kot glavne stranke (če je to združljivo z naravo enotnega sosporništva). Tako v primeru nasprotja med dejanji stranke in intervenientkinimi dejanji ne veljajo avtomatično strankina dejanja, temveč velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje. Za razliko od navadne intervencije je namreč za sosporniško intervencijo značilna intervenientkina samostojnost.
ZGD člen 1, 1/3-1, 72, 159, 162, 162/1.ZPP člen 374, 374/1, 482, 482/1-1, 490.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor - tiha družba
Družba je tiha družba le, če imetnik podjetja (nosilec tihe družbe) tudi po sklenitvi družbene pogodbe še naprej nastopa kot imetnik podjetja. Odločilno za odločitev, ali je nastala tiha družba ali družba zasebnega prava je torej, ali je imetnik podjetja še naprej edini upravičen, da opravlja pravnoposlovna ravnanja v razmerju do tretjih. Če je, je nastala tiha družba. Imetnik podjetja (nosilec tihe družbe) je lahko fizična oseba, ki ima pravni položaj podjetnika (čl. 72 in nasl. ZGD).
ZFPPod člen 12, 12/2, 13, 13/3, 25, 25/1-2, 31, 31/2-3. ZPPSL člen 97, 97/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe po ZFPPod - začetek stečajnega postopka
Uvedeni, in še ne začeti stečajni postopek se ne more začeti toliko časa, dokler ni sklep o začetku postopka izbrisa razveljavljen (3. točka drugega odstavka 31. člena ZFPPod). Dokler v izbrisnem postopku ni odločeno o ugovoru, mora stečajno sodišče počakati z odločitvijo o izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 97. člena ZPPSL).
presečni dan - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe - izdaja novih nematerializiranih delnic - nepopoln predlog
Pravica do novo izdanih delnic (kot posebno premoženjsko upravičenje, samostojna obligacijskopravna terjatev) pripada tistim osebam (delničarjem), v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru. Presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, namreč označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so se vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice (hkrati) izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev,in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev. Presečni dan ni nujno dan, ki je enak dnevu (ali poznejši od dneva) vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v centralnem registru vrednostnih papirjev vpisani kot imetniki. Tako se pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno (samostojno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS40872
ZISDU-1 člen 24.ZTVP-1 člen 324, 324/2.ZPP člen 81, 81/5.
družbe za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprava - prenehanje družbe zaradi izbrisa iz sodnega registra - pravni interes za tožbo - poseg v pravice in neposredne, na zakon oprte koristi - nepopolna vloga - pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti - zavrženje tožbe
Tožnica je bila izbrisana iz sodnega registra in je s tem prenehala obstajati. Zaradi tega ne more biti več stranka v postopku sodnega varstva, te pomanjkljivosti, ki onemogoča nadaljnji postopek s tožnico, pa ni mogoče odpraviti. Zato je treba njeno tožbo zavreči. Rezultat odločb, ki ju izpodbija tožnik, je bil odvzem dovoljenja za opravljanje člana uprave tožnice. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, tožnik tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ne bi mogel doseči cilja, ki ga zasleduje, to je ostati član uprave tožnice. Agencija za trg vrednostnih papirjev v vsakem posamičnem primeru ocenjuje, ali oseba, ki zaprosi za dovoljenje, izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje; morebiten odvzem dovoljenja v eni družbi sam po sebi še ne more biti ovira za izdajo novega dovoljenja. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da izpodbijani odločbi očitno ne posegata v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Zato je tudi njegovo tožbo zavrglo.
prenehanje članstva v Zbornici za zasebno varovanje - upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt o zavrnitvi ugovora zoper akt o prenehanju članstva
V upravnem sporu ni mogoče v skladu s 1. členom ZUS izpodbijati akta, če ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku za izvrševanje javnih pooblastil na podlagi določb ZZVO.
ZPP člen 182, 182/3, 370, 370/3. ZGD člen 436, 436/3.
eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - tožba za izključitev družbenika - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov je le navidezna, saj gre pri primarnem zahtevku in pri podrednem zahtevku dejansko za en sam tožbeni zahtevek. Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov namreč domneva obstoj več zahtevkov, ki so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa so različni, in to tako različni, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v različnih pravdah. Praviloma pa je mogoče ugoditi le enemu izmed njih, ker se medsebojno izključujejo.
Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 436. člena ZGD ni določen, saj gre za oblikovalno upravičenje družbenikov. Z oblikovalno sodbo se namreč spremeni dotedanje pravno stanje v družbi, torej položaj (izključenega) družbenika.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni.
ZOR člen 103, 103/1. ZGD člen 416, 416/2, 418, 418/4, 439, 439-4.
ničnost pogodbe - družbena pogodba - pogodba o odsvojitvi dela poslovnega deleža - delitev poslovnega deleža - dogovor o spojitvi delno odsvojenega in obstoječega deleža - prizadetost javnega interesa - zahteva za varstvo zakonitosti
Nična je pogodba, ki nasprotuje kakšnemu prisilnemu predpisu, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo pravno posledico (prvi odstavek 103. člena ZOR). Groba prizadetost javnega interesa ni merilo pri odločanju o ničnosti pogodbe.
Iz drugega odstavka 416. člena ZGD izhaja, da morebitni pridobljeni delež ostane samostojen. Ker je predpis prisilne narave, je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen.
Soglasje za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža ni potrebno (četrti odstavek 418. člena ZGD in četrta alinea 439. člena ZGD).
zahteva za varstvo zakonitosti - sosporniška intervencija - subjektivne meje pravnomočnosti - ničnost sklepov nadzornega sveta
Čeprav v ZGD to ni izrecno urejeno, se na sklep nadzornega sveta nanašajoča se sodna odločba neposredno nanaša tudi na vsakega posameznega člana nadzornega sveta zaradi njegovih ozkih družbenopravnih povezav z družbo. Predpostavke za vstop člana nadzornega sveta v pravdo po prvem odstavku 202. člena ZPP so podane.
Ker se sodna odločba v sporu o pravni veljavnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu in volitvi članov uprave ne nanaša na posameznega delničarja, le-ta ne more postati sosporniški intervenient (1.
spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - dokazovanje - dokaz z izvedencem v informativne namene
Namen uzakonitve spregleda pravne osebnosti je v tem, da pod določenimi pogoji za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki. 6. člen ZGD je namreč le pravna podlaga za uveljavljanje odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, ne pa tudi dejanska in pravna podlaga za obveznosti družbe, katerih poplačilo se zahteva od družbenikov. Odgovornost družbenikov je lahko le solidarna, medtem ko je splošna predpostavka takšne odgovornosti zloraba pravne osebe.
Ni dopustna dokazna ponudba za informativne namene, po kateri naj sodišče izpelje dokaz z izvedencem zato, da bi stranka šele na ta način izvedela za posamezna pravotvorna dejstva. Poleg tega pa izvedenec ne izpoveduje o konkretnih dejstvih, temveč razlaga pravila znanosti, stroke in izkušnje. Zato ne more nadomestiti pomanjkanja konkretnih tožbenih navedb.
Jasno se morata razlikovati firmi s sestavinami, kot jih pozna ZGD. Zato je za vprašanje, ali se firmi jasno razlikujeta, nepomembno, če gospodarski družbi skupaj s firmo trenutno uporabljata tako grafično upodobitev (obliko in barvo črk ter podlago), ki prispeva k njunemu razlikovanju pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/4, 87. ZGD člen 246, 246/1, 247.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - vodenje poslov - praktična znanja in izkušnje kandidata - vodenje poslov - poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov)
Čeprav ZTVP-1 v četrtem odstavku, 1. točki petega odstavka in prvem stavku šestega odstavka 85. člena govori o vodenju poslov borzno posredniške družbe, ne pa o vodenju borzno posredniške družbe, pa je vsebino pogoja iz 1. točke petega odstavka njegovega 85. člena (da mora kandidat imeti tudi lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe) vseeno treba razumeti tako, da gre pri vodenju poslov za vodilna dela in naloge, za poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov), ki je v domeni uprave (za člana katere, vendar v borzno posredniški družbi, je kandidirala tudi tožeča stranka). To izhaja iz besedila četrtega odstavka 86. člena in 87. člena ZTVP-1, pa tudi iz določb Zakona o gospodarskih družbah (na primer iz prvega odstavka njegovega 246. člena in iz naslova njegovega 247. člena), ki se na podlagi prvega odstavka 78. člena ZTVP-1 podredno uporabljajo za borzno posredniške družbe.
Glede na pomembnost ureditve trga vrednostnih papirjev je utemeljena zahteva, da opravljajo funkcije članov uprav borzno posredniških družb osebe z ustrezno strokovno usposobljenostjo ter lastnostmi in izkušnjami za vodenje (poslov), to je visoko specializirani strokovnjaki, ki so dolžni poslovati po visokih strokovnih (in vrednostnih) standardih. Te osebe morajo namreč s svojo strokovno usposobljenostjo in z izkušnjami (ter osebnimi lastnostmi)
zagotavljati, da bodo svojo funkcijo opravljale tako, da bo na trgu vrednostnih papirjev zagotovljeno pošteno, učinkovito in transparentno poslovanje, da bo zagotovljeno varstvo investitorjev (vlagateljev) in da bodo v največji možni meri izločeni sistemski riziki.
ZIZ člen 15.ZPP člen 108, 108/1. ZGD člen 394, 394/1, 436, 436/2, 437, 437/1.ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZFPPod člen 27, 27/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - deklaratornost vpisa v sodni register
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutivni učinek, zato je vpis v sodni register deklaratoren.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbeniku izbrisane gospodarske družbe ima dvojno naravo. Je procesni sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izvršbi proti družbeniku. Zato tudi pritožba družbenika proti takemu sklepu ni samo pritožba, ampak tudi ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako pritožbo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, nato pa zadevo vrne sodišču prve stopnje, da o njej vsebinsko odloči še kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi po izteku roka.
ZUS člen 72, 72/2, 74. ZUP (1986) člen 245, 245/2. Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici člen 23.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku - upravni postopek - pritožba - odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - presojanje vseh pritožbenih navedb
V skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP/86 se mora pritožbeni organ, ko vsebinsko obravnava pritožbo, opredeliti do bistvenih pritožbenih navedb. Njegova odločba mora biti obrazložena, saj je šele s tem razvidno, ali je obravnaval bistvene pritožbene navedbe in ali se je do njih opredelil. Citiranje listinskih dokazov, izvedenih v upravnem postopku pred upravnim organom prve stopnje, ne pomeni takšne presoje pritožbenih ugovorov, kot to predpisuje 2. odstavek 245. člena ZUP/86.
ZGD člen 246, 246/1, 248, 248/1, 250, 250/1, 250/2, 253, 253/1, 258, 258/2, 259, 275.ZOR člen 10, 12, 13.ZPP člen 339, 339/2-14.
individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - predčasen odpoklic predsednika uprave iz krivdnih razlogov - pravica do odpravnina
Pogodbo s predsednikom ali članom uprave sklene predsednik nadzornega sveta (275. člen ZGD), medtem ko nadzorni svet s sklepom odloči o izplačilu odpravnine kot posebnem zakonskem (drugi odstavek 250. člena v primerjavi z 259. členom ZGD) korporacijskem premoženjskem upravičenju predsednika ali člana uprave. To izhaja iz organske pristojnosti nadzornega sveta iz prvega odstavka 253. člena ZGD, ki je ni mogoče prenesti na druge osebe.
Čepšrav je odpravnina zakonsko določen institut, je lahko predmet avtonomnega pogodbenega urejanja, vendar le izven kogentnih zakonskih okvirov, ki določajo višino odpravnine.
Dogovor o pravici do odpravnine v primeru odpoklica iz krivdnih razlogov bi bil v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskih razmerij.
ZGD je (v besedilu pred uveljavitvijo ZGD-F) zavaroval položaj uprave s tem, da je možnost odpoklica brez utemeljenega razloga "relativiziral" oziroma uravnotežil tako, da je predsedniku ali članu uprave zagotovil odpravnino za primer, da ga pristojni organ družbe odpokliče kljub dejstvu, da svoje obveznosti izpolnjuje v celoti in kot je treba. Namen določbe drugega odstavka 250. člena ZGD je bil odpoklicanemu predsedniku ali članu uprave zagotoviti pravico do odpravnine le takrat, ko ga je družba odpoklicala brez utemeljenega razloga in tako pretrgala korporacijsko razmerje.