ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2, 270, 270/1, 391. OZ člen 14, 86, 86/1, 90, 90/2, 92, 93. ZPP člen 181, 181/3, 367c, 367c/4, 374, 374/2. ZGD člen 250, 362, 362/1.
sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - dopuščena revizija - sklep o dopustitvi revizije - dovoljenost pritožbe
V primeru, če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, pride lahko v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti.
Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da ničnost načeloma res učinkuje ex tunc. Vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že sprejelo stališče, da je odpoklic člana uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. To pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana uprave, lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, prav tako tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe v njenem imenu.
V primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, je ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 265, 265/1, 266, 266/1, 281, 281/1, 281/5. OZ člen 14, 86, 86/1, 93, 94. ZPP člen 2.
dopuščena revizija - odpoklic člana uprave - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - uveljavljanje izpodbojnosti - sklepčnost tožbe - analogna uporaba določb oz
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi.
Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00004047
URS člen 23. ZPP člen 108, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 523 - 526. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - enotna odškodnina - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbe
Če zahtevek za plačilo več oblik nepremoženjske škode ni jasno opredeljen, gre za (nerazumljivo) nepopolno tožbo. Tožniki so bili pozvani k popravi tožbe v okviru materialnega procesnega vodstva in ne (kot bi bilo pravilno) v skladu z določbo 108. člena ZPP. Vendar so oškodovanci vztrajali pri enotnem zahtevku za celotno nepremoženjsko škodo, zato je sodišče tako tožbo obravnavalo in odločilo o tožbenem zahtevku, ker je na podlagi dejanskih trditev lahko samo ločilo posamezne oblike nepremoženjske škode.
Enoosebna družba je kljub svoji lastnosti, da je sredstva za njeno ustanovitev prispeval zgolj en družbenik, gospodarska družba, ki z vpisom v sodni register pridobi svojo samostojno pravno subjektiviteto (prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene (drugi odstavek 4. člena ZGD-1). Pravna subjektiviteta družbe je strogo ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo tako niso hkrati tudi pravice in obveznosti njenih družbenikov. Škoda, ki je nastala družbi, se v premoženjskopravnem položaju družbenika odrazi lahko le v ustrezno nižji vrednosti njegovega poslovnega deleža.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali pa je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00003142
- člen 1, 6, 7, 8, 9, 10. ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 3, 7, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 19. ZPP člen 41, 41/2, 195, 367, 367/3, 377.
družbena lastnina - privatizacija podjetja - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - povrnitev premoženjske škode - protipravnost - odškodnina - razlika premalo izplačane plače - dopuščena revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - naknadno sosporništvo - zavrženje dela revizije
Obveznost Skalda Republike Slovenije za razvoj skleniti pogodbe o prodaji delnic tožnikoma je nastala (že) z izpolnitvijo pogojev iz drugega odstavka 10. člena ZPPOLS; od takrat dalje sta (bila) namreč interna razdelitev in notranji odkup po zakonu obvezna načina privatizacije.
Upravičenci - tožniki so imeli v skladu z ZPPOLS za izvedbo izpolnitve te kontrahirne dolžnosti Sklada sodelovalno dolžnost, ki je niso izpolnili, ta opustitev pa je Skladu onemogočala izvršitev kontrahirne dolžnosti po ZPPOLS.
Tožniki uveljavljanega povračila škode nisi utemeljevali zgolj s Skladovo kršitvijo kontrahirne dolžnosti, temveč tudi z njegovo spremembo svoje prvotne odločitve o privatizaciji Č., za kar naj ne bi imel podlage v zakonu. Sodišči prve in druge stopnje se z dokazovanjem oziroma ugotavljanjem resničnosti trditev pravdnih strank o dejstvih, relevantnih z vidika te pravne podlage, do sedaj nista ukvarjali, saj sta tožbenim zahtevkom ugodili na drugi - Skladovi protipravni kršitvi kontrahirne dolžnosti.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003122
ZGD člen 439. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje - odškodninski zahtevek družbe proti poslovodjem - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v okoliščinah konkretnega primera za uveljavljanje zahtevka zoper toženca kot materialnopravni pogoj za vložitev tožbe potrebna odločitev skupščine družbenikov tožnice.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vnaprejšnja napoved izpodbijanja sklepov skupščine - prisotnost družbenika na skupščini
Določba 397. člena ZGD-1 izrecno razlikuje med situacijo, ko je delničar navzoč na skupščini, in situacijo, ko na njej ni navzoč. Zakon torej fizični prisotnosti na skupščini pripisuje določen pomen. Namen napovedi izpodbijanja kot take je v tem, da ima skupščina možnost, da prepreči izpodbijanje svojega sklepa s tem, da ga spremeni ali nadomesti z drugim sklepom oziroma da ga vnovič obravnava in razveljavi. Skupščina je prostor za neposredno izmenjavo, soočenje in obravnavanje različnih stališč, pojasnil in argumentov v zvezi s predlogi sklepov oziroma sprejetimi sklepi. Namen napovedi izpodbijanja je torej najbolj varovan takrat, ko je izpodbijanje napovedano na sami skupščini.
Ni videti prepričljivih razlogov, zakaj bi v tem pogledu za družbo z omejeno odgovornostjo veljala manj stroga ureditev kot za delniško družbo. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se posledično glasi, da se mora pravilno vabljeni družbenih udeležiti same skupščine in na njej napovedati izpodbijanje, da bi bil upravičen do izpodbijanja sklepa skupščine.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina - višina odpravnine - sodni preizkus odpravnine - ocena vrednosti podjetja - premoženjsko in profitno stanje družbe - metoda diskontiranih denarnih tokov - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti - izvedensko mnenje - računska napaka v izvedenskem mnenju - pripombe na izvedensko mnenje
Premoženjsko in profitno stanje konkretne družbe je zato zagotovo izhodišče pri določanju primerne denarne odpravnine. Revidentka ima prav, da pri oceni ni mogoče zanemariti rezultatov preteklega poslovanja družbe. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da boljše poslovanje konkretne družbe v primerjavi z njenim makroekonomskim okoljem njenih delničarjev ne upravičuje do koristi od takega poslovanja ter da ni relevantno, kakšna kupnina bi bila dosežena s prodajo delnice te družbe na trgu. Prav v ceni, ki bi bila dosežena na trgu, se zagotovo odrazijo tudi rezultati preteklega poslovanja družbe. Treba pa je upoštevati tudi to, da so neposredne koristi od dobrega preteklega poslovanja družbe delničarji v preteklih letih že imeli (na primer v obliki izplačanih dividend), medtem ko predstavlja denarna odpravnina odmeno za bodoče koristi, ki jih zaradi odvzema delnic ne bodo deležni. Zato sta bistveni tako ocena trenutnega stanja družbe (ki je zlasti odraz njenega preteklega poslovanja) kot tudi napoved njenega bodočega poslovanja. Značilnost metode diskontiranih denarnih tokov, ki je bila za oceno vrednosti podjetja uporabljena v konkretnem primeru, je ravno v tem, da se oceni bodoče donose in se jih diskontira na sedanjo vrednost. Ta metoda terja projekcijo prihodnjih denarnih tokov, prihodnosti pa ni mogoče z gotovostjo napovedati. Izvedenec zato oceno poda upoštevaje pravila stroke ter na podlagi svojega znanja in izkušenj, vendar je ta ocena lahko do določene mere subjektivna.
Pri preizkusu primernosti denarne odpravnine gre za izrazito strokovna vprašanja, ki so le v omejenem obsegu pravna, večinoma pa ekonomska, finančna in računovodska. Na slednja odgovarja mnenje poravnalnega odbora (v konkretnem primeru temelječe na poprej pridobljeni oceni vrednosti podjetja), ki je resda predmet dokazne ocene sodišča, vendar v okviru te ocene sodišče preverja, ali je mnenje popolno, logično in transparentno. Ni pa mogoče od sodišča pričakovati, da bo ponovno preverjalo prav vse izračune poravnalnega odbora in/ali izvedenca ter v njih iskalo morebitne (četudi osnovne) računske napake.
Udeleženci sicer nimajo dolžnosti, da pravico do izjave tudi dejansko izkoristijo, kar pa ne pomeni, da jim procesna neaktivnost ne more iti v škodo. Namen vročanja procesnega gradiva v izjavo je namreč v tem, da se takoj razčistijo morebitne nejasnosti ter nepravilnosti, sodišče prve stopnje pa se seznani s pomisleki in očitki udeležencev ter jih lahko upošteva pri svoji presoji. Revidentka je na morebitne napake imela sodišče prve stopnje možnost pravočasno opozoriti, pa tega ni storila.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.
tožba za izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - uporaba bilančnega dobička - dokazno breme - nasprotni dokaz - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca.
PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018752
ZPP člen 180, 180/1, 367. ZGD-1 člen 8, 8/1-1, 8/1-3. OZ člen 478, 639, 639/3. ZVKSES člen 25.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - zloraba družbe - oškodovanje upnikov - stvarne napake - ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem - določnost tožbenega zahtevka - jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - tožba za vrnitev dela kupnine - pravice kupca - odprava napak na stroške prodajalca
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za šolski primer zlorabe pravne osebe po drugi alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Institut spregleda pravne osebnosti se je razvil kot odgovor na pojavljanje nezaželenih posledic načela ločenosti pravne osebe in njenih članov, ki so bila v nasprotju z načelom pravičnosti. Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. V konkretnem primeru gre za okoliščine, ki kažejo na to, da je drugi toženec družbo izkoristil z namenom, da se izogne svoji neposredni odgovornosti kupcem stanovanj in jo na ta način zlorabil za oškodovanje njenih upnikov.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003057
ZGD-1 člen 504, 504/2, 505, 523, 523/3. ZPP člen 285.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje družbe - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odškodninska tožba - soglasje k vložitvi tožbe - soglasje družbenika - materialno procesno vodstvo
Odločitev edine družbenice tožnice o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženca (nekdanjega direktorja) predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku. Če obstoj takšne odločitve oziroma sklepa družbenice o soglasju k vložitvi tožbe v postopku ni zatrjevan in izkazan, kot to velja za obravnavani primer, je to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4003058
ZGD-1 člen 263. OZ člen 346, 352, 352/2, 352/3, 766, 766/1.
delniška družba (d. d.) - vodenje poslov družbe - obveznosti uprave družbe - odgovornost uprave družbe - sui generis terjatev - korporacijska terjatev - mandat - naročilo - povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju. Upravo z imenovanjem vežejo določene obveznosti pri vodenju poslov družbe, katerih kršitev utemeljuje njeno odškodninsko odgovornost napram družbi. Takšna značilnost razmerja terja uporabo določb OZ-a o zastaranju terjatev iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
stvarni vložek - podjemna pogodba - delujoč podjem - vrednotenje stvarnega vložka - metode ocenjevanja vrednosti podjetij - statična metoda - dinamična metoda - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - prevrednotenje stvarnega vložka
Toženkina izbira dinamične metode in na njeni podlagi ocenjena vrednost stvarnega vložka je bila potrjena z mnenji treh pooblaščenih revizorskih hiš. Upoštevaje slednje ter odsotnost jasnih in natančno določenih pravil (zakonskih pravil ali pa pravil ekonomske stroke) v zvezi z dolžno uporabo točno določene metode za vrednotenje delujočega podjema, bi bilo, tudi če bi se v postopku izkazalo, da izbira dinamične metode v obravnavanem primeru ni bila primerna, naklep ali hudo malomarnost (opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka) toženke pri izbiri metode težko ali praktično nemogoče dokazati.
odpravnina zaradi odpoklica poslovodje - drugi ekonomsko poslovni razlogi - izguba zaupanja - razlaga pogodbe - neobrazložen sklep o odpoklicu
Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil. Da pa bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, bi morala najprej ustrezno izkazati „spornost“ pogodbenega določila oziroma zasejati dvom o jasnosti pogodbenih določil, nato pa ponuditi konkretno trditveno podlago in dokaze v zvezi z resničnim namenom.
Revizijsko sodišče se v celoti strinja s presojo sodišč nižje stopnje, da odpoklic iz razloga „nezaupanja“ ne pomeni odpoklica iz „drugih ekonomsko poslovnih razlogov“ in da zato tožnik na podlagi določila 15. člena pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Pri tem se drugostopenjsko sodišče ni oprlo zgolj na določbe ZGD-1, kot mu to očita revident, temveč je to navedlo kot dodatni argument ob tem, da že po naravi stvari izguba zaupanja kot subjektivno dejstvo ne more pomeniti ekonomsko poslovnega razloga, ki je objektivne narave.
Tudi če je bil sklep o odpoklicu neobrazložen ali pa če toženka dejansko ni imela utemeljenih razlogov za odpoklic, to v konkretnem sporu ne more vplivati na tožnikovo pravico do odpravnine, saj v pogodbi o zaposlitvi ni predvideno, da bi bil tožnik upravičen do odpravnine, če bi bil odpoklican iz neutemeljenih razlogov. Zaradi tega tudi ni bilo treba presojati utemeljenosti odpoklica tožnika z mesta poslovodje.
DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006964
ZGD-1 člen 268.
odpoklic člana uprave delniške družbe - odpoklic brez vsebinske obrazložitve - utemeljen razlog za odpoklic - pravica do pogodbeno določene odškodnine zaradi odpoklica
Tožnik ni bil dolžan posebej izpodbijati sklepa o odpoklicu, temveč je nezakonitost razlogov za odpoklic lahko uveljavljal le v zvezi z zahtevkom za odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica (oziroma odpravnino), kot je bila določena v njegovi pogodbi o zaposlitvi.
V primeru odpoklica zaradi hujših kršitev obveznosti morajo biti že v sklepu o odpoklicu oziroma spremljajočemu zapisniku dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile dejanski konkretni razlog za odpoklic. V sklepu o odpoklicu z dne 9. 2. 2011 gre za navedbo pravne podlage za odpoklic.
V obravnavani zadevi razlog za odpoklic v sklepu o odpoklicu in zapisniku ostaja le na ravni pavšalnega ter splošnega prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar je podana arbitrarnost. Zaradi te sklep o odpoklicu ni formalno zakonit in je treba šteti, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je v primeru, če eden od obeh tožencev, katerima je bila v plačilo naložena deljiva obveznost, ob izdaji sodbe ne obstaja, drugi od tožencev dolžan izpolniti celotno obveznost;
- ali je postopkovna in materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnikov zahtevek neutemeljen zaradi njegove odgovornosti kot družbenika na podlagi spregleda pravne osebnosti.
PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018696
ZGD-1 člen 481, 481/7. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 306/5. OZ člen 3, 5, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja skupno premoženje zakoncev - družbena pogodba - razpolaganje s poslovnim deležem - odsvojitev poslovnega deleža tretjemu - soglasje družbenikov - sodna poravnava - dovoljenost sodne poravnave - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - načelo vestnosti in poštenja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - morala - kogentna določba zakona
Po sedmem odstavku 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. Že sama dikcija zakonskega določila, kaže, da ne gre za prisilni predpis. V dispoziciji družbenikov ostaja, ali bodo z družbeno pogodbo omejili sicer prosto razpolaganje s poslovnim deležem ali ne. Če možnost izkoristijo in prosto razpolaganje s poslovnim deležem omejijo, je ravnanje družbenika, ki te omejitve ne spoštuje, v nasprotju z družbeno pogodbo, in ne s predpisom, ki družbenikom takšno možnost izrecno dopušča.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
V šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP je bilo določeno, da v primeru, da je pravna oseba ob njenem izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Navedena določba 442. člena je bila v povzeti verziji vnesena v ZFPPIPP z novelo A. Pred tem je zakon kot aktivne opredeljeval le tiste družbenike, ki so imeli položaj družbenika ob prenehanju družbe in so imeli možnost vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane pravne osebe pred njenim prenehanjem. Z novelo A je bila s spremembo šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP odgovornost aktivnih družbenikov razširjena tudi na osebe, ki so imele položaj aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe, čeprav ga ob izbrisu družbe niso imele več. Ti družbeniki pa odgovarjajo le za tiste obveznosti, ki so nastale do takrat, ko jim je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti v razmerju do upnikov odgovarjajo solidarno skupaj z družbeniki, ki so imeli položaj aktivnega družbenika ob izbrisu družbe.
KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002917
ZGD-1 člen 384, 387, 387/3. ZNVP člen 81b.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - zastavna pravica na delnicah - delnice manjšinskih delničarjev - prenehanje zastavne pravice - izbris zastavne pravice na delnicah - prenos delnic na glavnega delničarja - vpis v sodni register
Zastavna pravica na delnicah manjšinskega delničarja ex lege preneha z dnem vpisa sklepa skupščine o prenosu delnic v sodni register. Položaj zastavnih upnikov je ob prenosu (zastavljenih) delnic na glavnega delničarja varovan z določbo 1. točke četrtega odstavka 81.b. člena ZNVP, po kateri je zastavni upnik s prenosom zastavljenih delnic na glavnega delničarja upravičen do denarne odpravnine za prenos.