davek od dohodkov pravnih oseb - v tujini plačan davek - uveljavljanje odbitka v tujini plačanega davka - zahteva davčnega zavezanca
Po 3. odstavku 383. člena ZDavP-2 se odbitek v tujini plačanega davka ne upošteva uradoma, pač pa le na zahtevo davčnega zavezanca. Zahteva mora biti jasno in nedvoumno izražena. Na tak način pa tožeča stranka, tudi ob upoštevanju njenih lastnih navedb, odbitka tujega davka v svojem popravku obračuna ni uveljavljala.
Tožnik sicer meni, da zamenjan vrstni red podatkov še ne pomeni spremembe obrazca, vendar pa sodišča takšnega tožnikovega ugovora ne more sprejeti, saj so določbe Uredbe in Javnega razpisa zahtevale točno določeno obliko prijavnega obrazca, vloga tožnika, ki je bila vložena na drugačnem obrazcu od prepisanega, pa je bila pravilno zavržena. Spremembe razpisne dokumentacije tik pred objavo javnega razpisa so narejene ravno z namenom onemogočitve favoriziranja tistih udeležencev razpisa, ki bi lahko prišli do razpisne dokumentacije že pred njegovo objavo.
Ker v konkretni zadevi tožniku ni bila dana možnost, da bi o njegovi pritožbi odločal drugostopenjski organ, do katere ima pravico, sodišče meni, da tožba zoper odločitev Agencije ni mogoča (je preuranjena), ker mora o zadevi najprej odločati drugostopenjski organ (pristojno ministrstvo). Procesna predpostavka za upravni spor pa je, da je upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev – pritožbe v upravnem postopku. Šele ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11, 11/12.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljski in OMD ukrepi - kršitev obveznosti - predčasno prenehanje izvajanje dejavnosti - prenos zaveze - vračilo sredstev
Tožnik je s podpisom obrazca D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004, s podpisom jamčil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP ter se zavezal, da jih bo dosledno izpolnjeval ves čas trajanja obveznosti (pet let) ter se tako zavezal k izpolnjevanju vseh pogojev in določil, zato ni mogoče pritrditi njegovemu stališču, da pravočasno poslan obrazec „F“ ni pogoj za veljavnost prenosa zaveze na drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Po ustavljeni upravnosodni praksi posredovanje „F“ namreč predstavlja pogoj za prenos petletne zaveze SKOP z enega na drug KMD.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 68. ZUP člen 6, 164, 181, 184.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - davčna osnova - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - metoda cenitve - dokazovanje - izjava priče - načelo zaslišanja stranke
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni vodila poslovnih knjig in da jih ni vzpostavila niti po sklepu davčnega organa, so bili podani razlogi za to, da se davčna osnova ugotovi z oceno. Sodišče tudi ne dvomi v ustreznost izbrane metode in v oceno davčne osnove kot tako. Le-ta je bila namreč opravljena na preverljiv način, na podlagi podatkov tožnice in ob upoštevanju izjav (zaslišanih) prič oziroma izjav zaposlenih, v katerih verodostojnost sodišče ne dvomi.
Zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka niso podane. Kot ugotavlja že drugostopenjski davčni organ in temu tožnica ne nasprotuje, so bile izjave prič povzete v zapisniku o pregledu. Tožnica je bila torej seznanjena z njihovo vsebino že pred izdajo odločbe. Imena prič pri tem niso bistvena, saj tožnica tudi po tem, ko zanje izve, glede njunih izpovedb (v pritožbi in tožbi) ne pove nič konkretnega, temveč ves čas samo splošno trdi, da rož v rastlinjaku ni razmnoževala oziroma da ni izdala in prodala nobenega venca. Zato tudi tožničino nenavzočnost pri zaslišanju prič ni šteti za bistveno pomanjkljivost postopka.
V skladu s prakso SEU je, da se v tovrstnih primerih tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz navedenih računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker ni izkazana dobava blaga oz. opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na navedene objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, tudi po mnenju sodišča nedvomno lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - licenca - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje vloge, temveč bi jo morala meritorno obravnavati in preizkusiti tožnikovo vlogo v smislu izpolnjevanja pogojev za izdajo licence in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov glede na veljavne določbe ZNPosr.
Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v predhodnem preizkusu tožbe le-to s sklepom zavrže, če je bila zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo neutemeljeno plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija
Ker tožnici – občini nobeden od veljavnih pravnih predpisov ne daje pravice, da bi kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tožnica tudi nima pravice vlagati pravnih sredstev oziroma zahtevati sodno varstvo zoper odločbe v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nedvomno izhaja, da je predmetno zemljišče pozidano, saj na njem stoji del hotela F., kar predstavlja oviro za vrnitev zemljišča upravičencu v naravi.