ZUS-1 člen 4, 66, 66/1. ZPVAS člen 5, 6, 7. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov člen 4,5.
agrarne skupnosti - vpis spremembe članstva v register agrarnih skupnosti - upravna zadeva - upravni spor zaradi kršitve človekovih pravic
Po 4. odstavku 7. člena ZPVAS morajo agrarne skupnosti organu, ki vodi register, sporočiti spremembe podatkov, o katerih se vodi register, vendar pa zakon ne določa, da bi registrski organ moral o sporočenih spremembah podatkov odločati v upravnem postopku. Zato je odločanje o vpisu agrarne skupnosti in njenih članov v register agrarnih skupnosti in njihovih članov z odločbo, izdano v upravnem postopku, enkratno dejanje.
Po tem, ko se o vpisu agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti odloči v upravnem postopku - kajti v javnem interesu je ponovno organiziranje agrarnih skupnosti, da se njihovim članom lahko vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim ali njihovim pravnim prednikom odvzete - pa registracija sprememb podatkov, o katerih se vodi register, glede na določbe ZPVAS ni upravna zadeva (4. odstavek 7. člena ZPVAS), po mnenju sodišča pa to tudi ni glede na naravo stvari, pač pa gre pri tem za upravno delovanje, ki ne rezultira v izdaji upravnega akta.
V skladu s prakso SEU je, da se v tovrstnih primerih tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz navedenih računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker ni izkazana dobava blaga oz. opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na navedene objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, tudi po mnenju sodišča nedvomno lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pogoji za prenos - aktivna legitimacija
Ker blagovna znamka ni bila predmet prenosa premoženja prevzete družbe na prevzemno družbo (kar izhaja iz notarskega zapisa prevzemne pogodbe in pogodbe o odpustu dolga) je izpodbijana odločba, s katero je URSIL dovolil prenos blagovne znamke, nepravilna in nezakonita.
ZDavP člen 95. ZDavP-1 člen 406. ZDavP-2 člen 97, 99.
vračilo davka - zamudne obresti - tek zamudnih obresti - obrestovanje zamudnih obresti - za odločanje relevantni predpis
Odločitev o teku zamudnih obresti ni predmet postopka o vračilu, saj se v tem postopku odloča le o vračilu preplačane obveznosti, kakršna je ugotovljena z odmerno odločbo.
Predmet postopka o vračilu pa je vprašanje obrestovanja zamudnih obresti, ki se vračajo po odločbi (o vračilu), to je zamudnih obresti, obračunanih od zapadlosti davčnih obveznosti iz odločbe do izvršljivosti odmerne odločbe. V tem pogledu iz izpodbijane odločbe sledi, da se obresti vračajo na podlagi 95. člena ZDavP v zvezi s 406. členom ZDavP-1 ter da se na tej pravni podlagi zamudne obresti od zamudnih obresti, ki so predmet vračanja, ne priznajo. Izpodbijana odločba torej sledi stališču, ki ga je pred tem večkrat zavzelo to sodišče, po katerem gre v primeru vračanja davka za nadaljevanje že začetega davčnega postopka in po katerem na podlagi določb 95. člena ZDavP ni pravne podlage za obrestovanje zamudnih obresti, ki so predmet vračila. Drugačno stališče pa je zavzelo Vrhovno sodišče, in sicer, da predstavlja postopek vračila davka samostojen postopek in da je zato treba (tudi) v pogledu obrestovanja obresti oziroma davka, ki se vrača, upoštevati pravno podlago, ki velja v času odločanja o vračilu.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju oziroma premoženje, na katerega se takšna pogodba nanaša, iz premoženja v smislu določb 14. člena ZBPP oziroma 23. člena ZSV ni izrecno izvzeto. Zato ga je v načelu šteti za relevantnega pri odločanju, razen v primeru, ko je v zvezi s tem premoženjem izpolnjen kakšen od pogojev, ki so izrecno predpisani za to, da se ga pri odločanju ne upošteva.
Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v predhodnem preizkusu tožbe le-to s sklepom zavrže, če je bila zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Ker v konkretni zadevi tožniku ni bila dana možnost, da bi o njegovi pritožbi odločal drugostopenjski organ, do katere ima pravico, sodišče meni, da tožba zoper odločitev Agencije ni mogoča (je preuranjena), ker mora o zadevi najprej odločati drugostopenjski organ (pristojno ministrstvo). Procesna predpostavka za upravni spor pa je, da je upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev – pritožbe v upravnem postopku. Šele ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1.
ZZZDR člen 106, 106/1, 141, 146. ZUP člen 7, 9. Konvencija o otrokovih pravicah člen 9, 9/2, 12.
posvojitev otroka - soglasje staršev - načelo zaslišanja stranke - koristi otroka
Tožnica je v izjavi navedla, da se strinja s posvojitvijo mladoletnih otrok, kar pomeni, da same oddaje v posvojitev ni z ničemer pogojevala. Izbira družine, v kateri bo otrok posvojen, pa je v pristojnosti centrov za socialno delo, ki pri tem upošteva koristi otrok.
Iz listin upravnih spisov dejansko ne izhaja, da bi bila starša (tudi tožnica) na pravico, da lahko prekličeta soglasje, opozorjena. Takšna kršitev pa ni bistveno vplivala na pravilnost odločitve, ker iz samega spremljanja dolgoletnega rejniškega postopka izhaja, da tožnica v vseh teh letih ni imela dejanskega interesa, da bi z otrokoma vzdrževala stike, ne glede na njene tožbene navedbe, da ji je to preprečeval slab partnerski odnos do očeta otrok.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nedvomno izhaja, da je predmetno zemljišče pozidano, saj na njem stoji del hotela F., kar predstavlja oviro za vrnitev zemljišča upravičencu v naravi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo neutemeljeno plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija
Ker tožnici – občini nobeden od veljavnih pravnih predpisov ne daje pravice, da bi kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tožnica tudi nima pravice vlagati pravnih sredstev oziroma zahtevati sodno varstvo zoper odločbe v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.