mednarodna zaščita - združevanje družine - kršitev določb postopka
Tožnica je podala prošnjo za priznanje mednarodne zaščite iz razloga združevanja družine. Prošnjo zaradi združevanja družine ZMZ posebej ureja v 17. členu v povezavi s 16. členom. To pomeni, da bi morala tožena stranka (prvenstveno) tožničino prošnjo presojati na podlagi citiranih zakonskih določb. Tožena stranka pa je tožničino prošnjo obravnavala (zgolj) na podlagi določb 2., 5. in 6. točke 55. člena ZMZ.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ker je bila prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, ker je tožnik v njej navajal napačne podatke, je upravni organ ravnal pravilno, ko je nove prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene pred potekom šestmesečnega roka, kot nedopustne zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Za odločitev je bistveno, da je tožnik podatek o lastništvu vrednostnih papirjev zamolčal, na odločitev pa nima vpliva dejstvo, da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - svet osnovne šole - imenovanje predstavnikov ustanovitelja - razrešitev predstavnikov ustanovitelja - zavrženje tožbe
Izpodbijana akta, s katerima je občinski svet razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda (osnovne šole) tri člane sveta in imenoval nove, nista upravna akta, ki bi jima bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - ugovor zoper informativni izračun dohodnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odločba o pritožbi - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izrek drugostopenjske odločbe, s katerim se izrecno zavrne tožnikova pritožba zoper sklep o zavrženju napovedi za odmero dohodnine, je v nasprotju z obrazložitvijo, ki se nanaša na drugo odločitev prve stopnje. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe druge stopnje, zato se zadeva vrača drugostopenjskemu organu, da ponovno odloči o pritožbi. Pred odločitvijo mora ta organ nedvoumno ugotoviti, kateri akt tožnik izpodbija s pritožbo in iz katerih razlogov, ter tako poskrbeti, da se odpravijo vse morebitne nejasnosti v tožnikovi (laični) vlogi in posledično sprejme pravilna in zakonita odločitev. Tudi presoja pritožbe kot pritožbe zoper sklep o zavrženju tožnikovega ugovora zoper informativni izračun, ni pravilna. Ne upošteva se namreč, da je tožnik v ugovoru poleg vsebinskih razlogov (davčne olajšave za ženo in dva otroka) navajal tudi svojo odsotnost kot vzrok za zamudo roka za ugovor ter s tem smiselno predlagal vrnitev v prejšnje stanje. O tem predlogu se prvostopenjski organ ni izrekel, prav tako pa razlogov iz ugovora in pritožbe v tem smislu ni presodil drugostopenjski organ v svoji odločbi ter je posledično preuranjeno potrdil odločitev, da se ugovor tožnika kot nepravočasen zavrže.
ZUP člen 35, 35-4, 36, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti - izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožeča stranka ima prav, ko uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo (drugostopenjske) odločbe kršitev prepovedi iz 4. točke 35. člena ZUP, po kateri predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Iz obeh izpodbijanih sklepov namreč jasno in nedvoumno sledi, da je ista oseba kot pooblaščena oseba vodila postopek tako na prvi kot na drugi stopnji odločanja v zadevi. Drugačne navedbe tožene stranke o zgolj tehnični pomoči s strani omenjene osebe so v očitnem nasprotju s podatki spisov.
Utemeljen je o tožeča stranka ugovarja tudi, da je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva. V razlogih sklepa prve stopnje je sicer navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožeči stranki, in pravna podlaga za opravljeno vrednotenje, niso pa razvidni razlogi za dodelitev določenega števila točk po posameznih merilih in s tem dejanska podlaga za odločitev. Te pomanjkljivosti tudi organ druge stopnje ne popravi: s svojim sklepom le popravi (zviša) število točk pri enem od kriterijev, ne navede pa vsebinskih razlogov, ne za svoje novo vrednotenje in ne za tisto, ki je bilo pred tem opravljeno na prvi stopnji in ki mu tožeča stranka ugovarja v pritožbi.
Upravni organ mora presoditi ne samo, ali je podano dejansko stanje, ki se ujema z zakonsko določenim razlastitvenim namenom, temveč mora ugotoviti tudi, ali je poseg za dosego tega namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal t. i. „neplačujoči gospodarski subjekt“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekt storitev oz. dobav, zaračunanih po navedenih računih, ni opravil in da sta bila navedena računa izdana le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
brezplačna pravna pomoč - stroški postopka - nepravilen izračun stroškov
Tožena stranka je napačno izračunala stroške postopka, sama pa ni izkoristila, da bi popravila konkreten izračun stroškov, zato je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.
ZDDV-1 člen 5. ZDavP-2 člen 68. ZDoh-2 člen 46, 48, 49.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - neregistrirana dejavnost - cenitev davčne osnove - DDV
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je ugotovljena na podlagi dokumentacije o nakupu in prodaji vozil, ki jo je v postopku pridobil davčni organ. Na tej podlagi je poleg prihodkov ugotovil in upošteval tudi odhodke. Navedba tožnika, da je upošteval le prihodke in ugotavljal le dejstva, ki so v njegovo škodo, je protispisna. Tudi po presoji sodišča se davčna osnova utemeljeno ni ugotavljala na podlagi podatkov primerljivih zavezancev, saj je davčni organ v postopku zbral konkretne podatke o prihodkih in odhodkih, ki omogočajo, da se davčna osnova, glede na položaj tožnika, ugotovi v dejanski višini. Drugih stroškov od tistih, ki jih ugotavlja davčni organ, pa tožnik konkretno ne navede in jih tudi ni navedel v davčnem postopku.
Tožnik je z izpodbijano odločbo ugotovljen kot davčni zavezanec, ker je po presoji davčnega organa opravljal dejavnost zaradi doseganja trajnega dohodka in ne zaradi opravljanja dejavnosti kot občasne. Ali se določena dejavnost opravlja zaradi doseganja trajnega dohodka ali zgolj kot občasna transakcija, se ugotavlja ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
denacionalizacija - vlaganje v podržavljeno zemljišče - ugotavljanje višine vlaganj - odškodnina iz naslova večvrednosti podržavljenega zemljišča - dokazno breme
Pri priznanju odškodnine iz naslova večvrednosti podržavljene nepremičnine se upošteva le investicijska vlaganja in ne vlaganj, ki so bila potrebna za vzdrževanje nepremičnine. Dokazovanje investicij pa je tožnikovo breme.
Ker pa prvostopni organ povečane vrednosti zemljišča v danem obsegu in glede na časovni ločnici brez postavitve izvedenca ni mogel ugotoviti, tožnik pa kljub temu, da je dokazovanje investicij njegovo dokazno breme ter, da mu je bilo tudi pojasnjeno, da ocena investicij izvedenca Y.Y. ni primerna, ni bil pripravljen plačati izvedbe tega dokaza, tožnikovi zahtevi tako ni bilo možno ugoditi.
dohodnina - član uprave - plačila članu uprave - samostojni podjetnik posameznik - osebni prejemek
Član uprave je po določbi 246. člena ZGD lahko le fizična oseba. Za člana uprave torej fizična oseba v svojstvu samostojnega podjetnika posameznika ne more biti imenovana. Čim je tako, tudi plačila članu uprave za opravljanje funkcije ni mogoče opredeliti drugače kot njegov osebni prejemek. Pogodbeni stranki s pogodbo ne moreta upoštevno spreminjati opisane pravne narave izplačila in nanjo vezanih davčnih posledic. To velja tudi, ko se po sklenjeni pogodbi osebni prejemek ne odstopa tretji osebi, temveč se preusmerja med prihodke samostojnega podjetnika in s tem spreminja njegova davčna obravnava tako na strani prejemnika kot tudi na strani izplačevalca.
izročitev delnic - upravni postopek - upravna zadeva
Ker ni v pristojnosti sodišča, da presoja civilnopravni del postopka izročitve delnic A. d.d., ampak le izpodbijano upravno odločbo, je tožena stranka pravilno zavrgla tožnikov zahtevek za izročitev delnic, ker omenjeni zahtevek ni stvar upravnega postopka.
Ker so po določbah ZDavP-2 (87. člen) izvršljive že prvostopenjske odmerne odločbe, odločitev druge stopnje oziroma vložene pritožbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso bistvene, saj ne ovirajo izvršitve in s tem izdaje sklepa o davčni izvršbi.
Brez pravne podlage je tudi tožbeni ugovor o prepovedi davčne izvršbe zoper mladoletno osebo. Ne iz splošnih določb ZDaP-2 in ne iz tistih določb, ki se nanašajo na davčno izvršbo, namreč kaj takega ne sledi. Seveda pa tožnica kot mladoletna oseba lahko nastopa v postopku, tudi v postopku davčne izvršbe, le po zakonitih zastopnikih, to je svojih starših.
ZDavP člen 95, 95/5. ZDavP-1 člen 32. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/8.
vračilo davka - zamudne obresti - zamudne obresti od preveč plačane dohodnine - izvršitev odločbe o vračilu davka - posebna nakaznica
Z odločbo o odmeri dohodnine tožnici je bilo odločeno tudi, da se znesek odmerjene oziroma obračunane akontacije dohodnine, ki presega s to odločbo odmerjeno dohodnino, vrne tožnici z obrestmi, ki začnejo teči od dneva pravnomočnosti te odločbe. Navedena odločitev je pravnomočna in veže tako stranke, na katere se nanaša, kot tudi sodišče, ki v tem upravnem sporu izpodbijano odločitev presoja le z vidika pravilnosti izvršitve odločbe o vračilu preveč plačanega davka. Ob upoštevanju datuma vročitve je odmerna odločba postala pravnomočna 21. 1. 2005. Čeprav je bila dohodnina tožnici vrnjena 3. 2. 2005 in s tem pred potekom 30-dnevnega zakonskega roka za vračilo davka, to davčnega organa ne odvezuje obveznosti odločbo o vračilu izvršiti tako, kot se glasi, in tožnici preveč plačani davek vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi, ki skladno z odločbo o dohodnini tečejo od dneva pravnomočnosti te odločbe do vračila.
DDV - odmera DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - svetovanje in pomoč pri organizaciji gradbišča
Računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji računov niso imeli nobenih realnih možnosti tožniku opraviti navedenih storitev, niti ne obstajajo za to kakršnikoli dokazi na strani izdajatelj računov in tudi ne na tožnikovi strani. Navidezni posli pa na obdavčenje ne vplivajo.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - odločba o predlogu za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
O predlogu za opustitev cepljenja se izda odločba v upravnem postopku, ki mora med drugim vsebovati razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja ter obrazložitev teh razlogov. Prav tako mora razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo vsebovati strokovno mnenje komisije za cepljenje, ki je podlaga za izdajo odločbe. V konkretnem primeru je naveden razlog, ni pa ta razlog obrazložen, ne v mnenju komisije in ne v odločbi. Tožnica utemeljeno ugovarja tudi, da ni odgovorjeno na ostale navedbe v njenem predlogu, zlasti na tiste, ki se nanašajo na otrokovo (splošno) zdravstveno stanje ter na možne posledice cepljenja; ocenjeni pa tudi niso podani dokazni predlogi (za zaslišanje tožnice, sinov pregled ter pridobitev (izvedenskega) mnenja zdravnika – pediatra).
O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - obvestilo o neplačanem davku
V zadevi je sporen potek petletnega relativnega zastaralnega roka. V tem pogledu drugostopenjski organ pravilno obrazloži, da je in zakaj je obvestilo o neplačanem davku z dne 8. 12. 2004 pretrgalo zastaranje, ter se pri tem pravilno sklicuje na določbe 97. člena ZDavP, veljavne v času izdaje obvestila. Zastaranje namreč pretrga oziroma ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki je namenjeno izterjavi davka, in ne le upravni akt, s katerim se odloča o davčni obveznosti (odločba) ali o izterjavi (sklep), kot zmotno meni tožnik. Navedeno in izkazano pa je tudi, da je bilo obvestilo tožniku vročeno (s fikcijo vročitve na pravilen naslov), zato tožnik ne more uspešno ugovarjati, da obvestila ni prejel in da rok iz obvestila ni začel teči.
ZKme-1 člen 145. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35.
GERK - izbris iz evidence GERK - sprememba v evidenci GERK - pravica do uporabe zemljišča - zemljišče v solastnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo
Sklepanje zakupne pogodbe presega okvire rednega upravljanja, zato je po mnenju sodišča potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker tožeča stranka soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih parcel nima, je upravni organ pravilno ugotovil, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK iz evidence izbrisal.