obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - odločba o predlogu za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
O predlogu za opustitev cepljenja se izda odločba v upravnem postopku, ki mora med drugim vsebovati razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja ter obrazložitev teh razlogov. Prav tako mora razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo vsebovati strokovno mnenje komisije za cepljenje, ki je podlaga za izdajo odločbe. V konkretnem primeru je naveden razlog, ni pa ta razlog obrazložen, ne v mnenju komisije in ne v odločbi. Tožnica utemeljeno ugovarja tudi, da ni odgovorjeno na ostale navedbe v njenem predlogu, zlasti na tiste, ki se nanašajo na otrokovo (splošno) zdravstveno stanje ter na možne posledice cepljenja; ocenjeni pa tudi niso podani dokazni predlogi (za zaslišanje tožnice, sinov pregled ter pridobitev (izvedenskega) mnenja zdravnika – pediatra).
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - svet osnovne šole - imenovanje predstavnikov ustanovitelja - razrešitev predstavnikov ustanovitelja - zavrženje tožbe
Izpodbijana akta, s katerima je občinski svet razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda (osnovne šole) tri člane sveta in imenoval nove, nista upravna akta, ki bi jima bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - stroški postopka - nepravilen izračun stroškov
Tožena stranka je napačno izračunala stroške postopka, sama pa ni izkoristila, da bi popravila konkreten izračun stroškov, zato je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - ugovor zoper informativni izračun dohodnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odločba o pritožbi - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izrek drugostopenjske odločbe, s katerim se izrecno zavrne tožnikova pritožba zoper sklep o zavrženju napovedi za odmero dohodnine, je v nasprotju z obrazložitvijo, ki se nanaša na drugo odločitev prve stopnje. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe druge stopnje, zato se zadeva vrača drugostopenjskemu organu, da ponovno odloči o pritožbi. Pred odločitvijo mora ta organ nedvoumno ugotoviti, kateri akt tožnik izpodbija s pritožbo in iz katerih razlogov, ter tako poskrbeti, da se odpravijo vse morebitne nejasnosti v tožnikovi (laični) vlogi in posledično sprejme pravilna in zakonita odločitev. Tudi presoja pritožbe kot pritožbe zoper sklep o zavrženju tožnikovega ugovora zoper informativni izračun, ni pravilna. Ne upošteva se namreč, da je tožnik v ugovoru poleg vsebinskih razlogov (davčne olajšave za ženo in dva otroka) navajal tudi svojo odsotnost kot vzrok za zamudo roka za ugovor ter s tem smiselno predlagal vrnitev v prejšnje stanje. O tem predlogu se prvostopenjski organ ni izrekel, prav tako pa razlogov iz ugovora in pritožbe v tem smislu ni presodil drugostopenjski organ v svoji odločbi ter je posledično preuranjeno potrdil odločitev, da se ugovor tožnika kot nepravočasen zavrže.
ZUP člen 35, 35-4, 36, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti - izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožeča stranka ima prav, ko uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo (drugostopenjske) odločbe kršitev prepovedi iz 4. točke 35. člena ZUP, po kateri predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Iz obeh izpodbijanih sklepov namreč jasno in nedvoumno sledi, da je ista oseba kot pooblaščena oseba vodila postopek tako na prvi kot na drugi stopnji odločanja v zadevi. Drugačne navedbe tožene stranke o zgolj tehnični pomoči s strani omenjene osebe so v očitnem nasprotju s podatki spisov.
Utemeljen je o tožeča stranka ugovarja tudi, da je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva. V razlogih sklepa prve stopnje je sicer navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožeči stranki, in pravna podlaga za opravljeno vrednotenje, niso pa razvidni razlogi za dodelitev določenega števila točk po posameznih merilih in s tem dejanska podlaga za odločitev. Te pomanjkljivosti tudi organ druge stopnje ne popravi: s svojim sklepom le popravi (zviša) število točk pri enem od kriterijev, ne navede pa vsebinskih razlogov, ne za svoje novo vrednotenje in ne za tisto, ki je bilo pred tem opravljeno na prvi stopnji in ki mu tožeča stranka ugovarja v pritožbi.
Ker sodna taksa v postavljenem roku ni bila plačana, niso pa izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče postopek ustavilo.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve bistveno, ali omejitev števila uporabnikov, ki jo tožnik navaja, izhaja tudi iz projektnih rešitev. Oba upravna organa pa sta pojasnila, da je izdelovalec zasnove požarne varnosti izračun števila uporabnikov objekta, za katerega je vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, utemeljil na dodatku k Tehnični smernici, tj. na številu uporabnikov, ki jih na m2 predvideva „računsko število uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej“. Tehnična smernica razvršča stavbe glede na njihovo namembnost.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - pravni interes
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o tožnikovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, ki je tudi določil način izvršbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - upravno dovoljenje za poseg
Za odločanje v zadevi sama po sebi ni relevantna okoliščina, da naj bi tožnik v preteklosti dobil upravna dovoljenja za posamične posege (za pomožni objekt in za nadstrešek ter enokapno streho nad njim). Če je investitor kljub izdanemu dovoljenju izvedel poseg, s katerim je zgradil povsem drug objekt, za kakršnega dovoljenje ni bilo izdano, sklicevanje na tak upravni akt ni utemeljeno.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - obnova upravnega postopka
ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, zato bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo.
Po 1. odstavku 108. člena ZPNačrt se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona (28. 4. 2007), končajo po doslej veljavnih predpisih.
Tožeča stranka zgolj s sklicevanjem na neko drugo odmerno odločbo, v drugem postopku, kjer po navedbah drugostopenjskega organa niti dejansko stanje ni bilo enako kot v obravnavani zadevi, ni izkazala, da je tožena stranka uporabila napačen koeficient. Prav tako ni izkazala, kakšno korist bi dosegla, če bi tožena stranka uporabila drug koeficient. V kolikor bi tožena stranka uporabila koeficient 0,51 in ga znižala za 6% zaradi oprostitve za kabelsko omrežje, bi končni koeficient znašal več kot 0,3900, kolikor je znašal zmanjšan koeficient zaradi oprostitve za kabelsko omrežje in plin v izpodbijani odločbi, kar pa vsekakor ni v korist tožeče stranke.
V zadevah javnih razpisov s področja kulture sodišče presoja izpolnjevanje razpisnih kriterijev zadržano, kar pomeni, da pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Vendar pa to ne pomeni, da lahko odločba ostane neobrazložena, ob čemer 3. odstavek 119. člena ZUJIK in 12. člen Pravilnika dajeta jasne napotke o obsegu in vsebini te obrazložitve, ki so prilagojeni posebnostim javnih razpisov s področja kulture.
DDV - odmera DDV - oddajanje lastnih nepremičnin v najem - obdavčljiv promet
Na podlagi določbe 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev od drugega davčnega zavezanca pri uvozu blaga ter kot prejemnik blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitve uporabil oz. jih bo uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV.
Določbi 2. in 3. odstavka 27. člena ZDDV pa opredeljujeta pogoje, kdaj se šteje, da gre za obdavčljiv promet. Na podlagi 3. odstavka 27. člena ZDDV lahko davčni zavezanec obračuna DDV, če sta z najemnikom oz. kupcem nepremičnine pred opravljenim prometom podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da sta jih izdala t. i. „neplačujoča gospodarska subjekta“ oziroma tudi t. i. „missing traderja“. Prvostopenjski organ ugotavlja, da storitve s strani omenjenih subjektov po navedenih računih niso bile opravljene, čemur pritrjuje tudi drugostopenjski organ, saj tožnik v postopku nasprotnega ni uspel dokazati. Prvostopenjski organ tožniku očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/4. ZZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZZDej člen 28. ZLS člen 61, 61/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - članstvo v svetu javnega zavoda - zavrženje tožbe
Ne iz določb ZLS, ZZ ne iz določb ZZDej, ne izhaja kakšna pravica ali kakšen pravno varovan interes posameznika, ki je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda. Biti član Sveta tudi ni pravica ali (neposredna, na zakon oprta) pravna korist.
plačilo storitve institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - preživninska obveznost - dedni dogovor - pogodba o preužitku
Če iz dednega dogovora, ki sta ga sklenila C.C. in A.A., izhaja preživninska obveznost, potem je ta obveznost po smrti C.C. prešla tudi na dediče po njem. Iz pravice do brezplačnega, ogrevanega stanovanja v točno določeni stanovanjski hiši ne izhaja drugačna obveznost od te, ki je dogovorjena. To pomeni, da ji ni mogoče pripisati pomena obveznosti preživljanja. Tudi iz pravice užitka njive ne izhaja preživninska obveznost. Denarna obveznost je dogovorjena za določen čas in ne do smrti upravičenca. Samo dejstvo, da gre za obveznosti, ki imajo premoženjsko vrednost, pa še ne pomeni, da gre za preživninsko obveznost. Če za preživninsko obveznost ni šlo ob sklenitvi dednega dogovora, mu take pravne narave ni mogoče pripisati zaradi kasnejše uveljavitve Uredbe oziroma zaradi odločitve upravičenca za storitve institucionalnega varstva.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.
nujna brezplačna pravna pomoč - odobritev nujne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Enkratna socialna pomoč pa ne pomeni, da je izpolnjen pogoj za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
Inšpektor je ugotovil, da izvedena dela ne predstavljajo del, ki jih dovoljuje gradbeno dovoljenje, pač pa je obravnavana gradnja zaradi popolne odstranitve obstoječega objekta novogradnja. Glede na navedene ugotovitve gradbenega inšpektorja se postavlja vprašanje, ali je šlo res samo za prekoračitev pogojev iz upravnih dovoljenj, ali pa morda za gradnjo povsem samostojnega objekta, na katerega se izdano dovoljenje sploh ne nanaša. V takem primeru in ob predhodni ugotovitvi vseh relevantnih okoliščin pa bi se moral voditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in ne postopek zaradi neskladne gradnje po 153. členu ZGO-1, kot se je vodil v obravnavanem primeru.
ZGO-1 člen 3, 145. ZUP člen 189, 189/1, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1, 261, 261/2, 292, 292/2, 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zadržanje izvršbe - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obnova inšpekcijskega postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - pristojnost gradbenega inšpektorja
O novem dokazu je mogoče govoriti tedaj, ko se nanaša na dejstvo, ki ga je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa ji tega dejstva, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. To pomeni, da se pojem „novega dokaza“ ne razteza na primere, kakršen je obravnavani, ko je tožnik po lastnih navedbah v inšpekcijskem postopku predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, takemu njegovemu dokaznemu predlogu pa ni bilo ugodeno.
V skladu s 145. členom ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva med drugim nadzoruje tudi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oz. drugih del po tem zakonu. Ker se po 3. členu ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja razen v primeru, ko gre za enostavne objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz podzakonskega predpisa, je jasno, da je za odločanje o teh vprašanjih pristojen gradbeni inšpektor, njegova odločitev pa je predmet preizkusa na podlagi morebitno vloženih pravnih sredstev.