kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenja za upravljanje pravic na avdiovizualnih delih - stranka v postopku - pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Na zahtevi za priznanje položaja stranke je datum 4. 10. 2010, ne izhaja pa iz zahteve, niti iz drugih dokumentov, da bi tožeča stranka sporno vlogo poslala 4. 10. 2010. Tožeča stranka o tem dejstvu tudi k tožbi ni priložila nobenega dokaza, torej sodišče sledi toženi stranki, da je v primeru, ko stranka pošlje vlogo navadno, upoštevati prejemno teorijo. Sodišče zato sledi zaznambi na vlogi, da jo je upravni organ prejel 25. 10. 2010, kar pa je po zaključku postopka na prvi stopnji.
V primerljivi zadevi, ko je vstop v postopek zahtevala fizična oseba, je sodišče tožbo avtorja, ki jo je utemeljeval na enakih podlagah kot tožeča stranka, zavrnilo. Pri tem je menilo, da avtor, soavtor in producent po določbi 43. člena ZUP niso osebe, ki bi iz navedenih statusov imele pravni interes v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno opravljanje pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna zadeva - sprememba pravne podlage
Spremembo pravne podlage bi predstavljala le morebitna sprememba predpisa, ki ureja obravnavano upravno stvar, ne pa sodna praksa, izdana v podobnih ali istovrstnih zadevah.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - obvestilo o neplačanem davku
V zadevi je sporen potek petletnega relativnega zastaralnega roka. V tem pogledu drugostopenjski organ pravilno obrazloži, da je in zakaj je obvestilo o neplačanem davku z dne 8. 12. 2004 pretrgalo zastaranje, ter se pri tem pravilno sklicuje na določbe 97. člena ZDavP, veljavne v času izdaje obvestila. Zastaranje namreč pretrga oziroma ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki je namenjeno izterjavi davka, in ne le upravni akt, s katerim se odloča o davčni obveznosti (odločba) ali o izterjavi (sklep), kot zmotno meni tožnik. Navedeno in izkazano pa je tudi, da je bilo obvestilo tožniku vročeno (s fikcijo vročitve na pravilen naslov), zato tožnik ne more uspešno ugovarjati, da obvestila ni prejel in da rok iz obvestila ni začel teči.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - ugovor zoper informativni izračun dohodnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odločba o pritožbi - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izrek drugostopenjske odločbe, s katerim se izrecno zavrne tožnikova pritožba zoper sklep o zavrženju napovedi za odmero dohodnine, je v nasprotju z obrazložitvijo, ki se nanaša na drugo odločitev prve stopnje. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe druge stopnje, zato se zadeva vrača drugostopenjskemu organu, da ponovno odloči o pritožbi. Pred odločitvijo mora ta organ nedvoumno ugotoviti, kateri akt tožnik izpodbija s pritožbo in iz katerih razlogov, ter tako poskrbeti, da se odpravijo vse morebitne nejasnosti v tožnikovi (laični) vlogi in posledično sprejme pravilna in zakonita odločitev. Tudi presoja pritožbe kot pritožbe zoper sklep o zavrženju tožnikovega ugovora zoper informativni izračun, ni pravilna. Ne upošteva se namreč, da je tožnik v ugovoru poleg vsebinskih razlogov (davčne olajšave za ženo in dva otroka) navajal tudi svojo odsotnost kot vzrok za zamudo roka za ugovor ter s tem smiselno predlagal vrnitev v prejšnje stanje. O tem predlogu se prvostopenjski organ ni izrekel, prav tako pa razlogov iz ugovora in pritožbe v tem smislu ni presodil drugostopenjski organ v svoji odločbi ter je posledično preuranjeno potrdil odločitev, da se ugovor tožnika kot nepravočasen zavrže.
ZUP člen 35, 35-4, 36, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti - izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožeča stranka ima prav, ko uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo (drugostopenjske) odločbe kršitev prepovedi iz 4. točke 35. člena ZUP, po kateri predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Iz obeh izpodbijanih sklepov namreč jasno in nedvoumno sledi, da je ista oseba kot pooblaščena oseba vodila postopek tako na prvi kot na drugi stopnji odločanja v zadevi. Drugačne navedbe tožene stranke o zgolj tehnični pomoči s strani omenjene osebe so v očitnem nasprotju s podatki spisov.
Utemeljen je o tožeča stranka ugovarja tudi, da je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva. V razlogih sklepa prve stopnje je sicer navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožeči stranki, in pravna podlaga za opravljeno vrednotenje, niso pa razvidni razlogi za dodelitev določenega števila točk po posameznih merilih in s tem dejanska podlaga za odločitev. Te pomanjkljivosti tudi organ druge stopnje ne popravi: s svojim sklepom le popravi (zviša) število točk pri enem od kriterijev, ne navede pa vsebinskih razlogov, ne za svoje novo vrednotenje in ne za tisto, ki je bilo pred tem opravljeno na prvi stopnji in ki mu tožeča stranka ugovarja v pritožbi.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - pravni interes
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o tožnikovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, ki je tudi določil način izvršbe.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve bistveno, ali omejitev števila uporabnikov, ki jo tožnik navaja, izhaja tudi iz projektnih rešitev. Oba upravna organa pa sta pojasnila, da je izdelovalec zasnove požarne varnosti izračun števila uporabnikov objekta, za katerega je vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, utemeljil na dodatku k Tehnični smernici, tj. na številu uporabnikov, ki jih na m2 predvideva „računsko število uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej“. Tehnična smernica razvršča stavbe glede na njihovo namembnost.
Ker sodna taksa v postavljenem roku ni bila plačana, niso pa izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče postopek ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - enkratna denarna socialna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč
Dejstvo, da je tožnik prejel enkratno socialno pomoč še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz 12. člena ZBPP za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
telekomunikacije - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki ga je občina oz. njene pravne prednice sklenila za občane, torej v njihovem imenu in za njihov račun - s pravnimi predniki. Gre za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je sam prispeval, Občina Straža pa v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije. Tožnik namreč zahteva sodno varstvo, ker mu je toženka le delno priznala zahtevek za vračilo vlaganj v TK omrežje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - primerno stanovanje
Pri presoji kriterija primernosti stanovanja ni mogoče izhajati zgolj iz površine stanovanja, pač pa je pri tem potrebno presojati tudi druge pogoje, ki jih za primerno stanovanje določa 10. člen SZ-1. Ker tožena stranka navedenih pogojev ni presojala in je pri presojanju kriterija primernega stanovanja izhajala le iz površinskega normativa, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZSpo člen 7, 10. ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 67, 67/2, 140, 140/2, 214, 237,237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - kriteriji za dodelitev sredstev - ovrednotenje projekta - obrazložitev odločbe - nepopolna vloga
Javni razpis je akt, s katerim se določijo pogoji, pod katerimi lahko vse zainteresirane osebe konkurirajo pri pridobivanju javnih sredstev za sofinanciranje programov, ki jih izvajajo na področju, zaradi katerega je bil razpis objavljen. Prijavitelj zato lahko v postopku, v katerem sodeluje na podlagi javnega razpisa, izpodbija v njem določene pogoje, če meni, da so ti nezakoniti ali v nasprotju z s podzakonskim predpisom.
V skladu s 3. odstavkom 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Katere so sestavine popolne vloge, mora torej določiti predpis.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/4. ZZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZZDej člen 28. ZLS člen 61, 61/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - članstvo v svetu javnega zavoda - zavrženje tožbe
Ne iz določb ZLS, ZZ ne iz določb ZZDej, ne izhaja kakšna pravica ali kakšen pravno varovan interes posameznika, ki je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda. Biti član Sveta tudi ni pravica ali (neposredna, na zakon oprta) pravna korist.
ZGO-1 člen 3, 145. ZUP člen 189, 189/1, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1, 261, 261/2, 292, 292/2, 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zadržanje izvršbe - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obnova inšpekcijskega postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - pristojnost gradbenega inšpektorja
O novem dokazu je mogoče govoriti tedaj, ko se nanaša na dejstvo, ki ga je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa ji tega dejstva, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. To pomeni, da se pojem „novega dokaza“ ne razteza na primere, kakršen je obravnavani, ko je tožnik po lastnih navedbah v inšpekcijskem postopku predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, takemu njegovemu dokaznemu predlogu pa ni bilo ugodeno.
V skladu s 145. členom ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva med drugim nadzoruje tudi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oz. drugih del po tem zakonu. Ker se po 3. členu ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja razen v primeru, ko gre za enostavne objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz podzakonskega predpisa, je jasno, da je za odločanje o teh vprašanjih pristojen gradbeni inšpektor, njegova odločitev pa je predmet preizkusa na podlagi morebitno vloženih pravnih sredstev.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta bila tožnika kot inšpekcijska zavezanca določena že z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je postala pravnomočna. Ker glede na določbo 117. člena ZUP stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, tožnika v tem upravnem sporu, ko se presoja sklep o višini stroškov postopka, ne moreta uspeti s tožbenimi ugovori, da nista zavezana za plačilo teh stroškov.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - obnova upravnega postopka
ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, zato bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo.
nujna brezplačna pravna pomoč - odobritev nujne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Enkratna socialna pomoč pa ne pomeni, da je izpolnjen pogoj za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - upravno dovoljenje za poseg
Za odločanje v zadevi sama po sebi ni relevantna okoliščina, da naj bi tožnik v preteklosti dobil upravna dovoljenja za posamične posege (za pomožni objekt in za nadstrešek ter enokapno streho nad njim). Če je investitor kljub izdanemu dovoljenju izvedel poseg, s katerim je zgradil povsem drug objekt, za kakršnega dovoljenje ni bilo izdano, sklicevanje na tak upravni akt ni utemeljeno.