Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.
V zadevah javnih razpisov s področja kulture sodišče presoja izpolnjevanje razpisnih kriterijev zadržano, kar pomeni, da pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Vendar pa to ne pomeni, da lahko odločba ostane neobrazložena, ob čemer 3. odstavek 119. člena ZUJIK in 12. člen Pravilnika dajeta jasne napotke o obsegu in vsebini te obrazložitve, ki so prilagojeni posebnostim javnih razpisov s področja kulture.
nujna brezplačna pravna pomoč - odobritev nujne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Enkratna socialna pomoč pa ne pomeni, da je izpolnjen pogoj za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - upravno dovoljenje za poseg
Za odločanje v zadevi sama po sebi ni relevantna okoliščina, da naj bi tožnik v preteklosti dobil upravna dovoljenja za posamične posege (za pomožni objekt in za nadstrešek ter enokapno streho nad njim). Če je investitor kljub izdanemu dovoljenju izvedel poseg, s katerim je zgradil povsem drug objekt, za kakršnega dovoljenje ni bilo izdano, sklicevanje na tak upravni akt ni utemeljeno.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta bila tožnika kot inšpekcijska zavezanca določena že z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je postala pravnomočna. Ker glede na določbo 117. člena ZUP stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, tožnika v tem upravnem sporu, ko se presoja sklep o višini stroškov postopka, ne moreta uspeti s tožbenimi ugovori, da nista zavezana za plačilo teh stroškov.
DDV - odmera DDV - oddajanje lastnih nepremičnin v najem - obdavčljiv promet
Na podlagi določbe 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev od drugega davčnega zavezanca pri uvozu blaga ter kot prejemnik blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitve uporabil oz. jih bo uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV.
Določbi 2. in 3. odstavka 27. člena ZDDV pa opredeljujeta pogoje, kdaj se šteje, da gre za obdavčljiv promet. Na podlagi 3. odstavka 27. člena ZDDV lahko davčni zavezanec obračuna DDV, če sta z najemnikom oz. kupcem nepremičnine pred opravljenim prometom podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu.
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/4. ZZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZZDej člen 28. ZLS člen 61, 61/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - članstvo v svetu javnega zavoda - zavrženje tožbe
Ne iz določb ZLS, ZZ ne iz določb ZZDej, ne izhaja kakšna pravica ali kakšen pravno varovan interes posameznika, ki je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda. Biti član Sveta tudi ni pravica ali (neposredna, na zakon oprta) pravna korist.
Inšpektor je ugotovil, da izvedena dela ne predstavljajo del, ki jih dovoljuje gradbeno dovoljenje, pač pa je obravnavana gradnja zaradi popolne odstranitve obstoječega objekta novogradnja. Glede na navedene ugotovitve gradbenega inšpektorja se postavlja vprašanje, ali je šlo res samo za prekoračitev pogojev iz upravnih dovoljenj, ali pa morda za gradnjo povsem samostojnega objekta, na katerega se izdano dovoljenje sploh ne nanaša. V takem primeru in ob predhodni ugotovitvi vseh relevantnih okoliščin pa bi se moral voditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in ne postopek zaradi neskladne gradnje po 153. členu ZGO-1, kot se je vodil v obravnavanem primeru.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - obnova upravnega postopka
ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, zato bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3.a, 3.a/1, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 11, 11/1, 11/1-2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - zabojnik za skladiščenje
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožeča stranka na zapisnik, v katerem so navedene izmere zabojnika, ni imela nikakršnih pripomb. Glede na takšne izmere pa sporni objekt, glede na določbe Pravilnika, ni enostaven objekt, zato glede na določbo 1. odstavka 120. člena ZGO-1B ni mogoče šteti, da gre za objekt, ki ima gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
pogoji za odmero nadomestila - nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča - opremljenost zemljišč z javno infrastrukturo - dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturo
Po določilu iz 3. člena občinskega odloka morata biti za odmero komunalnega prispevka izpolnjena dva pogoja kumulativno: omrežje sme biti oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 metrov, obstajati pa mora tudi dejanska možnost priključitve.
Za odločitev bistvene okoliščine morajo biti ugotovljene po dejanskem stanju v letu 2006, to je v letu, na katerega se nanaša obveznost tožeče stranke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
državljanstvo - pogoji za pridobitev državljanstva z rojstvom na območju RS - pogoji za sprejem v državljanstvo
Tožnica ne izpolnjuje pogojev po 9. členu ZDRS, saj sta starša tožnice znana, znano je njuno državljanstvo. Tožnica ne izpolnjuje niti pogojev po 5. odstavku 12. člena ZDRS, saj je zapustila RS leta 1992 in od tedaj naprej živi v Italiji, torej ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od rojstva dalje.
brezplačna pravna pomoč - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha - zavezanec za vračilo sredstev
Organ za brezplačno pravno pomoč ni ravnal pravilno, ko je dolžnost vračila zneska, izplačanega iz naslova brezplačne pravne pomoči, naložil tožniku in ne njegovemu (zdaj že polnoletnemu) sinu, ki je v postopku, v zvezi s katerim je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobil premoženje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč je v obravnavanem primeru tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je že državno tožilstvo ugotovilo, da ni podan utemeljen sum, da je oseba, ki jo je ovadila tožnica, zagrešila očitano kaznivo dejanje.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve objekta na javno infrastrukturno omrežje
Občinski odlok možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pogojuje zgolj z obstojem takšnega omrežja v razdalji največ 50 m od meje stavbnega zemljišča, pač pa tudi z obstojem dejanske možnosti priključitve na elektroenergetsko in vodno infrastrukturo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v postopku pred delovnim sodiščem - določitev vrednosti spornega predmeta
Nagrada za narok v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči nastane le enkrat, ne glede na to, ali se je udeležil odvetnik enega ali več narokov.
Vrednost predmeta v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade. V sporni zadevi pa je tožnik zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja in izplačilo plač za čas od 3. 7. 2009 do 30. 8. 2009, torej za obdobje krajše od šestih mesecev, zato je tožena stranka pravilno določila vrednost spornega predmeta v višini, ki jo je že tožnik sam določil kot vrednost spora, tako v tožbi kot tudi v pripravljalnih vlogah.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - naravne in druge nesreče - nujni gradbeni posegi
Tožnica je z gradnjo oz. rekonstrukcijo stanovanjske hiše začela po požaru. V času začetka del tako niti ni bilo več pogojev za nujne gradbene posege po določbah ZGO, ki govorijo o nujnih posegih zaradi naravnih ali drugih nesreč, saj je objekt že pogorel in nove neposredne nevarnosti torej ni več bilo.
Tožeča stranka je s poudarjenim oglaševanjem le ene, najnižje cene, kupcem dala nepopolno oziroma napačno informacijo o cenah ostalih artiklov, ki so razstavljeni, kar posledično pomeni, da taka informacija lahko povzroči oziroma bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel.
informacija javnega značaja - začasna odredba - izvršljivost odločbe - upravni spor - vložitev tožbe
V obravnavanem primeru izpodbijana odločba še ni postala izvršljiva. Tožena stranka se pravilno sklicuje na 3. odstavek 10. člena ZInfP, kjer je določeno, da je organ, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, poslati zahtevani dokument. Ker je prvotožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba lahko torej učinkuje šele po pravnomočnosti in zaradi tega potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana.
ZKme-1 člen 144, 144/5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-8, 37, 37/1.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK- ov - prekrivanje GERK-ov - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Ker tožnik pravice do uporabe kmetijskih zemljišč ni izkazal, zahtevani spremembi GERK-ov pa so v postopku po pozivu upravnega organa izrecno nasprotovali tudi imetniki GERK-ov, na katerih je bilo ugotovljeno prekrivanje, je upravni organ ravnal pravilno, ko zahtevi tožnika za spremembo GERK-ov ni ugodil.