upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčna izvršba - sklep o izvršbi - davčna izvršba neplačane globe - izvršljivost plačilnega naloga
Izpodbijani sklep nima le deklaratorne narave, saj se z njim odreja izvedba davčne izvršbe iz tožnikovih denarnih sredstev in s tem odloča o pravicah in obveznostih tožnika. Predlogu tožene stranke, naj tožbo zavrže, zato sodišče ni sledilo.
Izvršljivosti plačilnega naloga, izdanega na podlagi določb ZP-1, ne ugotavlja davčni organ, pač pa organ, ki je izdal plačilni nalog. Tožnik bi moral, če meni, da datum izvršljivosti ni ustrezen, izvršljivost plačilnega naloga izpodbijati pred tem organom in ne pred davčnim organom, ki opravlja le postopek davčne izvršbe.
Po pravnomočnosti ugotovitvene odločbe o državljanstvu organ nadaljuje postopek in odloči o denacionalizaciji in mu ni treba čakati na odločitev sodišča o eventualnih pravnih sredstvih, vloženih zoper sodbo sodišča, s katero je postala odločba o državljanstvu pravnomočna.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - ugotavljanje višine odškodnine - korekcija izhodiščne vrednosti
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kot je v primerljivi zadevi navedlo Vrhovno sodišče, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za kmetijska zemljišča v RS, zbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - sum zavajanja in zlorabe
Tožena stranka je svojo odločitev za omejitev gibanja tožniku oprla na ugotovitev, da iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo posredovani že dne 28. 12. 2009 s strani Republike Bolgarije. Tožena stranka je tudi pravilno presodila, da je ukrep omejitve gibanja potreben, da se tožniku prepreči še nadaljnje nelegalno prehajanje državnih meja, kar je doslej izkazano tudi večkrat storil, ko je nezakonito in brez osebnih dokumentov prečkal državne meje med Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Slovenijo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 59, 59/1, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Tožnikovi prstni odtisi so že posredovani v bazo Eurodac s strani Bolgarije, kar sploh ni sporno. Prav tako tožnik v tožbi ne oporeka dejstvu, da je v Evropsko Unijo vstopil ilegalno. Tako so torej nastale vse tiste okoliščine, ki jih zahteva določilo 3. alinee 1. odstavka 59. člena ZMZ, zaradi katerih lahko tožena stranka prosilcu omeji gibanje. Tožena stranka je ob ugotovitvi, da so te okoliščine podane, tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep; pojasnila je namen prostega preudarka v tem primeru in zakaj ga je uporabila tako, kot je to v izpodbijanem sklepu.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davčnih obveznosti - davčni zavezanec - zavrženje tožbe
Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Izpodbijana odločba je bila izdana zavezancu za davek A. d.o.o. v zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora obračunavanja in plačevanja davka od dobička pravnih oseb, DDV ter davkov in prispevkov od plač za obdobje od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2004. Z njo je odločeno o davčni obveznosti pravne osebe in ne, kot zmotno navaja tožnik, o njegovi obveznosti. Iz odločbe obenem ne sledi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, da bi se postopka izdaje navedene odločbe udeleževal kot stranski udeleženec. Sodišče je zato tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
Po mnenju sodišča imajo sporne določbe naravo splošnega (abstraktnega) akta, saj se nanašajo na nedoločeno število vnaprej zamišljenih primerov, ko bo prišlo med izvajalcem in uporabnikom storitev do nesoglasja glede trajanja storitve, pri čemer se norma nanaša na vse izvajalce dimnikarske službe na območju RS, ki jih ni mogoče v naprej točno določiti (možnost spreminjanja koncesijskih razmerij v bodoče), in na vse uporabnike dimnikarskih storitev kot so določeni v 6. členu Uredbe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - nezahteven objekt - stranka v postopku - učinki ustavne odločbe - razveljavitev zakonske določbe
Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74b. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče RS z odločbo razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
ZKZ člen 20, 20/4, 22, 22/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - pravnomočna sodba, ki nadomesti sklenitev pravnega posla - zavrženje vloge kot prepozne
Pravnomočna sodba je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki pa ga je potrebno za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina (22. člen ZKZ).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskim aktom - vkopana podzemna garaža - pomožni objekt
Tožnik ne more svoje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja opredeliti kot zahtevo za postavitev pomožnega objekta, ki bi bila po PUP dopustna na tem območju. Na območju, na katerem niso – razen tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcij obstoječega – dopustni drugi posegi, kot postavitev pomožnega objekta dopustna le postavitev objekta, ki je konstrukcijsko manj zahteven oziroma nezahteven, kar pa podzemna, v hrib vkopana garaža velikosti 272,50 m2 ni, takšna novogradnja prizidka pa po PUP ni dovoljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravnomočno razsojena stvar
Tudi po mnenju sodišča pritožba zoper sklep o zavrženju ne bi bila uspešna, saj je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. V takem primeru pa predsednik senata izda sklep, s katerim tožbo zavrže, kar je bilo tudi storjeno.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Uredba o vrstah objektov glede na velikost člen 11, 11-3. Odlok o lokacijskem načrtu za poselitveno območje P 11-S6/III „Breg“ grafične priloge.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - oporni zid - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom
Ker natančne višine opornega zidu ne določa niti tekstualni del odloka o lokacijskem načrtu, je po presoji sodišča napačno stališče upravnega organa, da se sme na meji zemljišč po odloku o lokacijskem načrtu postaviti zid višine zgolj približno 1,0 metra. Takšnega pogoja namreč prostorski akt ne določa.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka iz premoženja člen 14, 16. ZDavP-2 člen 38, 273. ZDoh-2 člen 35, 36, 37, 38, 41, 127.
davki - dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dvojno obdavčenje - priznanje odbitka v tujini plačanega davka
Iz določb ZDoh-2 in ZDavP-2, kot so veljale v času izdaje izpodbijane odločbe, izhaja, da lahko davčni zavezanec v primeru, če je skladno z mednarodno pogodbo določen odbitek v tujini plačanega davka, takšen odbitek uveljavlja (šele) v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v (letni) napovedi za odmero dohodnine.
ZUP člen 50, 50/2, 293, 293/1, 293/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - upravna izvršba - ustavitev izvršbe - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V inšpekcijskem postopku sta sodelovala prvi tožnik kot lastnik in drugi tožnik kot investitor. Tretja tožnica ne trdi in tudi v upravnem postopku ni trdila, da je vstopila bodisi v pravni položaj lastnika, bodisi v pravni položaj investitorja. To, da je tretja tožnica vpisana na naslovu poslovnih prostorov, ki so predmet inšpekcijskega postopka, samo po sebi ne kaže na pravno nasledstvo oziroma na okoliščine iz drugega odstavka 50. člena ZUP. Poleg tega iz tožbenih navedb izhaja, da gre za najemno razmerje. Če upravna izvršba posega v pravice tretje tožnice, ki jih ima na podlagi najemne pogodbe, pa lahko na njeni podlagi to uveljavlja zgolj v razmerju do druge pogodbene stranke.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po 260. členu ZUP predvideno le za postopke, ki so končani z odločbo, dokončno v upravnem postopku. Sklep, s katerim je upravni organ iz razlogov po tretjem odstavku 293. člena ZUP začasno zadržal oz. začasno prekinil nadaljnji tek že začetega izvršilnega postopka, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, je odločitev o zavrnitvi tožničine vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predložitev podatkov - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Ker prosilka po prejemu poziva za dopolnitev vloge prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v roku ni dopolnila, je upravni organ ravnal pravilno, ko je njeno vlogo na podlagi določil ZUP kot nepopolno zavrgel.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki so ga občina oziroma njene pravne prednice sklenile za občane – torej v njihovem imenu in za njihov račun – s pravnimi predniki B. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je najprej prispeval, občina pa nato v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Ker zatrjevani razlogi za zamudo pri vložitvi pritožbe niso izkazani niti s stopnjo verjetnosti, je upravni organ ravnal pravilno, ko tožniku ni dovolil vrnitve v prejšnje stanje.
rudarstvo - koncesije - ukrep rudarskega inšpektorja - prepoved izvajanja rudarskih del - nosilec koncesijske pravice - inšpekcijski zavezanec
Ker je bila rudarska pravica s koncesijo podeljena tožnici, se ta ne glede na morebitne spremembe v njeni organiziranosti šteje za nosilko rudarske pravice tako dolgo, dokler ni le ta prenesena na drugo osebo ali kako drugače ugasnjena.
Kot nosilki koncesije in podpisnici koncesijske pogodbe ji je bil zato inšpekcijski ukrep izrečen utemeljeno.