ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Navodilo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo člen 4, 5.
vračanje nepremičnin v naravi - odškodnina - vrednost podržavljenih zemljišč - korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč
Kot je navedlo že Vrhovno sodišče v svojem sklepu, korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi zatrjevan porast tržnih cen za stavbno zemljišče oziroma kmetijsko zemljišče v RS zbuja dvom, da je izhodiščno vrednost iz 4. člena Odloka in posledično določbe Navodila, ki so bila podlaga za izračun odškodnine, glede na 1. odstavek 44. člena ZDen še mogoče uporabiti, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
Upravni organ je ugotovil, da je tožeča stranka najemnik v denacionalizacijskem postopku vrnjenega stanovanja, kot taka pa, glede na 1. odstavek 60. člena ZDen, ni stranka denacionalizacijskega postopka, torej tudi ne more biti upravičena vlagateljica pritožbe. Svoje pravice kot najemnik predmetnega stanovanja – z zahtevkom za povrnitev lastnih vlaganj – varuje v zadevi, ki jo upravni organ vodi pod opr. št. 464-44/1998, kar ji v tisti zadevi zagotavlja položaj stranke, v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZDen. Glede na navedena dejstva, ki jih je organ druge stopnje dopolnil z ugotovitvijo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo št. III P 2315/2002-79 z dne 24. 5. 2006, zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je lastnik stanovanja (predmet denacionalizacijske odločbe) in je bilo s tem pravnomočno rešeno predhodno vprašanje o lastninski pravici na tem stanovanju, je pravilna ugotovitev, da je tožeča stranka neupravičena oseba za vložitev pritožbe zoper citirano odločbo.
ZENDMPE člen 61,62. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 27, 28, 29, 30.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - vsebina elaborata - sprememba elaborata - zaslišanje stranke
Spisna dokumentacija v zadevi ne omogoča zaključka, da so v etažnem načrtu, ki je sestavni del elaborata z dne 11. 2. 2009 (nastalega kot rezultat obsežnega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja elaborata z dne 1. 3. 2004), stavba in njeni deli navedeni s podatki, ki se vpisujejo v kataster stavb, v skladu s predpisi, in da so stranke imele možnost sodelovanja v postopku tako, da bi bilo zadoščeno določbam 9. člena ZUP. Navedeni elaborat ne more biti predmet nadaljnjega spreminjanja oziroma dopolnjevanja in kot spremenjen oziroma dopolnjen ne more biti ustrezna dejanska podlaga za odločanje o vpisu predmetne stavbe in njenih delov v kataster stavb po relevantnih določbah ZENDMPE, saj je nastal kot rezultat obsežnega ter nepreglednega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja prvega elaborata z dne 1. 3. 2004 ter zato v postopku za vpis v kataster stavb ne more več predstavljati verodostojnega dokumenta.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - sum zavajanja in zlorabe
Tožena stranka je svojo odločitev za omejitev gibanja tožniku oprla na ugotovitev, da iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo posredovani že dne 28. 12. 2009 s strani Republike Bolgarije. Tožena stranka je tudi pravilno presodila, da je ukrep omejitve gibanja potreben, da se tožniku prepreči še nadaljnje nelegalno prehajanje državnih meja, kar je doslej izkazano tudi večkrat storil, ko je nezakonito in brez osebnih dokumentov prečkal državne meje med Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Slovenijo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 59, 59/1, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Tožnikovi prstni odtisi so že posredovani v bazo Eurodac s strani Bolgarije, kar sploh ni sporno. Prav tako tožnik v tožbi ne oporeka dejstvu, da je v Evropsko Unijo vstopil ilegalno. Tako so torej nastale vse tiste okoliščine, ki jih zahteva določilo 3. alinee 1. odstavka 59. člena ZMZ, zaradi katerih lahko tožena stranka prosilcu omeji gibanje. Tožena stranka je ob ugotovitvi, da so te okoliščine podane, tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep; pojasnila je namen prostega preudarka v tem primeru in zakaj ga je uporabila tako, kot je to v izpodbijanem sklepu.
Po mnenju sodišča imajo sporne določbe naravo splošnega (abstraktnega) akta, saj se nanašajo na nedoločeno število vnaprej zamišljenih primerov, ko bo prišlo med izvajalcem in uporabnikom storitev do nesoglasja glede trajanja storitve, pri čemer se norma nanaša na vse izvajalce dimnikarske službe na območju RS, ki jih ni mogoče v naprej točno določiti (možnost spreminjanja koncesijskih razmerij v bodoče), in na vse uporabnike dimnikarskih storitev kot so določeni v 6. členu Uredbe.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davčnih obveznosti - davčni zavezanec - zavrženje tožbe
Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Izpodbijana odločba je bila izdana zavezancu za davek A. d.o.o. v zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora obračunavanja in plačevanja davka od dobička pravnih oseb, DDV ter davkov in prispevkov od plač za obdobje od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2004. Z njo je odločeno o davčni obveznosti pravne osebe in ne, kot zmotno navaja tožnik, o njegovi obveznosti. Iz odločbe obenem ne sledi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, da bi se postopka izdaje navedene odločbe udeleževal kot stranski udeleženec. Sodišče je zato tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - nezahteven objekt - stranka v postopku - učinki ustavne odločbe - razveljavitev zakonske določbe
Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74b. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče RS z odločbo razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
ZKZ člen 20, 20/4, 22, 22/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - pravnomočna sodba, ki nadomesti sklenitev pravnega posla - zavrženje vloge kot prepozne
Pravnomočna sodba je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki pa ga je potrebno za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina (22. člen ZKZ).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskim aktom - vkopana podzemna garaža - pomožni objekt
Tožnik ne more svoje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja opredeliti kot zahtevo za postavitev pomožnega objekta, ki bi bila po PUP dopustna na tem območju. Na območju, na katerem niso – razen tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcij obstoječega – dopustni drugi posegi, kot postavitev pomožnega objekta dopustna le postavitev objekta, ki je konstrukcijsko manj zahteven oziroma nezahteven, kar pa podzemna, v hrib vkopana garaža velikosti 272,50 m2 ni, takšna novogradnja prizidka pa po PUP ni dovoljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravnomočno razsojena stvar
Tudi po mnenju sodišča pritožba zoper sklep o zavrženju ne bi bila uspešna, saj je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. V takem primeru pa predsednik senata izda sklep, s katerim tožbo zavrže, kar je bilo tudi storjeno.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po 260. členu ZUP predvideno le za postopke, ki so končani z odločbo, dokončno v upravnem postopku. Sklep, s katerim je upravni organ iz razlogov po tretjem odstavku 293. člena ZUP začasno zadržal oz. začasno prekinil nadaljnji tek že začetega izvršilnega postopka, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Uredba o vrstah objektov glede na velikost člen 11, 11-3. Odlok o lokacijskem načrtu za poselitveno območje P 11-S6/III „Breg“ grafične priloge.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - oporni zid - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom
Ker natančne višine opornega zidu ne določa niti tekstualni del odloka o lokacijskem načrtu, je po presoji sodišča napačno stališče upravnega organa, da se sme na meji zemljišč po odloku o lokacijskem načrtu postaviti zid višine zgolj približno 1,0 metra. Takšnega pogoja namreč prostorski akt ne določa.
ukrep občinskega inšpektorja - občinske ceste - odvajanje meteornih in drugih odpadnih voda - izvedba del na cesti - soglasje občinskega upravnega organa
Ker tožnik za položitev odtočnih cevi, napeljanih pod občinsko cesto, ni imel soglasja občinskega upravnega organa, mu je inšpektor utemeljeno naložil odstranitev teh cevi ter vzpostavitev prejšnjega stanja.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZZ člen 36, 36/2, 39, 39/2, 59, 59/6.
razrešitev ravnatelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stvarna pristojnost
Z izpodbijanim sklepom sveta šole o razrešitvi ravnateljice šole ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki je ustanoviteljica šole.
Po določbah ZZ je zoper odločitev pristojnega organa o razrešitvi poslovodnega organa zavoda sodno varstvo zagotovljeno le prizadetemu. Obravnavane tožbe ni vložila oseba, neposredno prizadeta z izpodbijanim sklepom (razrešena ravnateljica), zato sodišče ni štelo, da bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
ZGO-1 člen 3, 3/3, 3a, 152. ZureP-1 člen 80, 80/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 19, 33, 33/1, 33/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - lokacijska informacija
Lokacijska informacija nima značaja odločbe in ni zadostna podlaga za poseg v prostor.
Glede na določbo 3. odstavka 33. člena Pravilnika se šteje, da izpolnjuje pogoje (glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede odmikov objekta od sosednjih zemljišč) po določbah tega Pravilnika enostavni objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo tega Pravilnika.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZON člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 3, 3/2, 25, 25/3, 25/4, 42, 42/5.
Naravovarstveni pogoji in soglasje morajo imeti utemeljitev v veljavnih predpisih s področja ohranjanja narave, medtem ko PUP vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje ter podatke o prostorskih ukrepih, ne pa (nujno) tudi omejitve, ki jih za določeno parcelo predpisujejo predpisi s področja varstva okolja in ohranjanja narave. Pri konkretni umestitvi posega v prostor je zato treba upoštevati varstvene usmeritve varovanega območja.
Organ v primeru, če iz celotnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.
V skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti se v postopku presoje sprejemljivosti vplivov posega v naravo uporablja previdnostno načelo, tako da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi.
ZUP člen 114, 114/1, 114/2, 118, 118/2, 241, 241/1.
stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - stranke z nasprotujočimi si interesi - stroški odgovora na pritožbo
Investitor, ki mu je upravni organ prve stopnje izdal odločbo, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, je imel na podlagi prvega odstavka 241. člena ZUP pravico podati obrazložen odgovor na pritožbo in v posledici tega tudi pravico do povrnitve stroškov, ki so mu zaradi tega nastali.
V kakšni višini je stranka z nasprotnim interesom upravičena do povrnitve stroškov postopka, je odvisno od okoliščin vsakega primera posebej. Upravni organ mora ugotoviti, ali je odgovor na pritožbo zgolj pavšalen (če je npr. predlagana zgolj zavrnitev pritožbe), ali pa odgovor na pritožbo zadosti kriteriju obrazložene vloge po Odvetniški tarifi, ki velja za upravni postopek, in ki dejansko pripomore k rešitvi upravne zadeve.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglaševanje - odstranitev nosilca oglaševanja - urejanje prostora - soglasje občine - exceptio illegalis
Odlok je v tem, ko za postavitev nosilcev oglaševanja na zemljiščih, ki niso v lasti Mestne občine, predpisuje soglasje pristojnega oddelka Mestne občine, nezakonit in ga zato ni mogoče uporabiti pri odločanju.
Izdajanje soglasja brez vnaprej določenih pogojev in mimo določb prostorskega akta po svoji vsebini pomeni dopolnjevanje oziroma spreminjanje prostorskega akta, ki ga ne opravi pristojni organ in do katerega ne pride po predpisanem postopku, tako da je Odlok tudi iz tega razloga nezakonit.
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporni, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. V obravnavanem primeru tožnik glede terjatev davčnega dolžnika do njega ni izkazal, da bi te terjatve v času pred izdajo izpodbijanega sklepa prerekal ali poravnal. Morebitno tožnikovo pričakovanje nadaljnjih kompenzacij oz. pobotov pa na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.