ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki so ga občina oziroma njene pravne prednice sklenile za občane – torej v njihovem imenu in za njihov račun – s pravnimi predniki B. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je najprej prispeval, občina pa nato v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije.
ukrep občinskega inšpektorja - občinske ceste - odvajanje meteornih in drugih odpadnih voda - izvedba del na cesti - soglasje občinskega upravnega organa
Ker tožnik za položitev odtočnih cevi, napeljanih pod občinsko cesto, ni imel soglasja občinskega upravnega organa, mu je inšpektor utemeljeno naložil odstranitev teh cevi ter vzpostavitev prejšnjega stanja.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po 260. členu ZUP predvideno le za postopke, ki so končani z odločbo, dokončno v upravnem postopku. Sklep, s katerim je upravni organ iz razlogov po tretjem odstavku 293. člena ZUP začasno zadržal oz. začasno prekinil nadaljnji tek že začetega izvršilnega postopka, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predložitev podatkov - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Ker prosilka po prejemu poziva za dopolnitev vloge prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v roku ni dopolnila, je upravni organ ravnal pravilno, ko je njeno vlogo na podlagi določil ZUP kot nepopolno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, je odločitev o zavrnitvi tožničine vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve - očitno nerazumna zadeva - zastaranje terjatve
Zaradi zastaranja terjatve, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pisna izjava - zamolčanje podatkov
Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči.
ZVKD-1 člen 29, 29/2, 30. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Triglavski narodni park člen 7, 27, 27/3, 28, 28/1, 29, 29/1, 48, 90, 90/1, 90/2, 118.
Projektna rešitev mora biti v skladu z vsemi kulturnovarstvenimi pogoji, kar pomeni, da če ni v skladu z enim izmed pravilno in zakonito določenim pogojem, kulturnovarstvenega soglasja ni mogoče izdati.
Drugi odstavek 90. člena PUP TNP se nanaša na posamezne vrste pomožnih objektov za kmetijstvo. Tako v prvi alineji določa, da je kozolec pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Z betonskimi temelji, ki jih dovoljuje tudi pri obnovi in nadomestitvi kozolca, so seveda mišljeni le točkovni temelji, kot je to določeno že s prvim odstavkom, ki se nanaša na vse pomožne objekte. Če bi normodajalec želel za kozolce predpisati drugače, bi to moral storiti izrecno.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. Uredba o vrstah objektov glede na velikost člen 11, 11-3. Odlok o lokacijskem načrtu za poselitveno območje P 11-S6/III „Breg“ grafične priloge.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - oporni zid - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom
Ker natančne višine opornega zidu ne določa niti tekstualni del odloka o lokacijskem načrtu, je po presoji sodišča napačno stališče upravnega organa, da se sme na meji zemljišč po odloku o lokacijskem načrtu postaviti zid višine zgolj približno 1,0 metra. Takšnega pogoja namreč prostorski akt ne določa.
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporni, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. V obravnavanem primeru tožnik glede terjatev davčnega dolžnika do njega ni izkazal, da bi te terjatve v času pred izdajo izpodbijanega sklepa prerekal ali poravnal. Morebitno tožnikovo pričakovanje nadaljnjih kompenzacij oz. pobotov pa na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZZ člen 36, 36/2, 39, 39/2, 59, 59/6.
razrešitev ravnatelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stvarna pristojnost
Z izpodbijanim sklepom sveta šole o razrešitvi ravnateljice šole ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki je ustanoviteljica šole.
Po določbah ZZ je zoper odločitev pristojnega organa o razrešitvi poslovodnega organa zavoda sodno varstvo zagotovljeno le prizadetemu. Obravnavane tožbe ni vložila oseba, neposredno prizadeta z izpodbijanim sklepom (razrešena ravnateljica), zato sodišče ni štelo, da bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka iz premoženja člen 14, 16. ZDavP-2 člen 38, 273. ZDoh-2 člen 35, 36, 37, 38, 41, 127.
davki - dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dvojno obdavčenje - priznanje odbitka v tujini plačanega davka
Iz določb ZDoh-2 in ZDavP-2, kot so veljale v času izdaje izpodbijane odločbe, izhaja, da lahko davčni zavezanec v primeru, če je skladno z mednarodno pogodbo določen odbitek v tujini plačanega davka, takšen odbitek uveljavlja (šele) v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v (letni) napovedi za odmero dohodnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh zadeve
Ker ni verjetnega izgleda za to, da bo tožnikovi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno, je organ za brezplačno pravno pomoč ravnal pravilno, ko je predlog tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev navedene zahteve zavrnil.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Ker zatrjevani razlogi za zamudo pri vložitvi pritožbe niso izkazani niti s stopnjo verjetnosti, je upravni organ ravnal pravilno, ko tožniku ni dovolil vrnitve v prejšnje stanje.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka
Ker je med sodnim postopkom tožena stranka izdala nov upravni akt, jo je sodišče pozvalo, da sporoči ali tožbo razširja tudi na nov upravni akt. Ker v roku, ki ga je določilo sodišče ni odgovorila, je sodišče postopek ustavilo.
Po določbah 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka, to je oseba, ki je v prejšnjem postopku sodelovala kot stranka, glede na določbo tretjega odstavka 43. člena ZUP (po kateri ima stranski udeleženec postopka v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače) pa lahko predlog za obnovo postopka vloži tudi stranski udeleženec (to je oseba, ki se je zaradi izkazanega pravnega interesa udeleževala postopka, v tem primeru prejšnjega postopka).
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
V postopek bi bilo treba pritegniti tudi osebe, ki so sestavljale listine in dopise, z vsebino katerih se želi seznaniti prosilec za dostop do informacij javnega značaja. Upravni organ, ki tem osebam, v pravice katerih posega izpodbijana odločba, ni dal možnosti, da se o zahtevi izjavijo, je zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izgradnja podzemnega kabelskega sistema - vzdrževalna dela v javno korist
Izgradnja podzemnega kabelskega sistema namesto obstoječega nadzemnega ne spada med vzdrževalna dela po določbi 7. člena ZEKom, pa čeprav gre za dela v javno korist.
ZUP člen 50, 50/2, 293, 293/1, 293/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - upravna izvršba - ustavitev izvršbe - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V inšpekcijskem postopku sta sodelovala prvi tožnik kot lastnik in drugi tožnik kot investitor. Tretja tožnica ne trdi in tudi v upravnem postopku ni trdila, da je vstopila bodisi v pravni položaj lastnika, bodisi v pravni položaj investitorja. To, da je tretja tožnica vpisana na naslovu poslovnih prostorov, ki so predmet inšpekcijskega postopka, samo po sebi ne kaže na pravno nasledstvo oziroma na okoliščine iz drugega odstavka 50. člena ZUP. Poleg tega iz tožbenih navedb izhaja, da gre za najemno razmerje. Če upravna izvršba posega v pravice tretje tožnice, ki jih ima na podlagi najemne pogodbe, pa lahko na njeni podlagi to uveljavlja zgolj v razmerju do druge pogodbene stranke.
ZTuj-1 člen 51, 52. ZMZ člen 2, 21, 22, 22/3, 32, 32/2, 76, 76/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - rok za prostovoljno zapustitev države - verodostojnost prosilca - Rom - prosilec iz BIH
Sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, ki se nanaša na prošnjo za status begunca in subsidiarno zaščito zaradi vsebinskega ujemanja z določbo 51. člena ZTuj-1 („prepoved prisilne odstranitve tujca“), hkrati pomeni tudi presojo načela non-refoulement v smislu ZTuj-1 s tem, da je načelo non-refoulement iz 51. člena Tuj-1 zgolj dodatno varovalo tega načela ius cogens za primer, ko bi prišlo do spremenjenih razmer v izvorni državi tujca po izvršljivosti odločbe o mednarodni zaščiti in v takem primeru ima stranka možnost na pristojni organ vložiti predlog za dovolitev zadrževanja po 52. členu ZTuj-1. Prva kršitev (2. odstavka 32. člena in 1. odstavka 76. člena ZMZ) v izpodbijani odločbi je torej podana, ker izrek, s katerim sta bili zavrnjeni prošnji za mednarodno zaščito, ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnici prostovoljno zapustili Slovenijo.
Druga procesna nezakonitost v izpodbijani odločbi je podana zaradi tega, ker tožena stranka ni zaslišala drugo-tožeče stranke in ker ni ugotavljala vseh pravno-relevantnih dejstev v zvezi z drugo-tožečo stranko in bolezenskim stanjem dihal in ledvic prvo-tožeče stranke v kontekstu subsidiarne zaščite za obe tožnici.
V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju Romov v BiH niti z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca zaradi morebitnega preganjanja Romov niti z vidika ugotavljanja pogojev za subsidiarno zaščito glede vračanja zavrnjenih prosilk za azil, ki sta pripadnici romske narodnosti o tem, kam se te osebe vračajo in kakšne so tam socialne, higijenske, zdravstvene, varnostne, humanitarne razmere. Zato je tožena stranka kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.