molk organa - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi gre za dvostopenjski upravni postopek, kjer je s posebnim predpisom, to je ZUS-1, določen rok, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o predmetni zadevi. Tožnik odločitve o prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana slovenske državljanke, ni prejel vse do vložitve tožbe z dne 5. 10. 2010, prav tako pa ni o pritožbi zaradi molka organa prve stopnje odločila tožena stranka kot pristojni drugostopni organ niti po dodatnem pozivu tožnika z dne 10. 9. 2010, niti po izteku 7-dnevnega roka od datuma vložitve te zahteve in tudi ne vse do vložitve predmetne tožbe z dne 5. 10. 2010 oziroma vse do odločitve sodišča v tej zadevi.
ZTuj-1 člen 51, 52. ZMZ člen 2, 21, 22, 22/3, 32, 32/2, 76, 76/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - rok za prostovoljno zapustitev države - verodostojnost prosilca - Rom - prosilec iz BIH
Sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, ki se nanaša na prošnjo za status begunca in subsidiarno zaščito zaradi vsebinskega ujemanja z določbo 51. člena ZTuj-1 („prepoved prisilne odstranitve tujca“), hkrati pomeni tudi presojo načela non-refoulement v smislu ZTuj-1 s tem, da je načelo non-refoulement iz 51. člena Tuj-1 zgolj dodatno varovalo tega načela ius cogens za primer, ko bi prišlo do spremenjenih razmer v izvorni državi tujca po izvršljivosti odločbe o mednarodni zaščiti in v takem primeru ima stranka možnost na pristojni organ vložiti predlog za dovolitev zadrževanja po 52. členu ZTuj-1. Prva kršitev (2. odstavka 32. člena in 1. odstavka 76. člena ZMZ) v izpodbijani odločbi je torej podana, ker izrek, s katerim sta bili zavrnjeni prošnji za mednarodno zaščito, ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnici prostovoljno zapustili Slovenijo.
Druga procesna nezakonitost v izpodbijani odločbi je podana zaradi tega, ker tožena stranka ni zaslišala drugo-tožeče stranke in ker ni ugotavljala vseh pravno-relevantnih dejstev v zvezi z drugo-tožečo stranko in bolezenskim stanjem dihal in ledvic prvo-tožeče stranke v kontekstu subsidiarne zaščite za obe tožnici.
V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju Romov v BiH niti z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca zaradi morebitnega preganjanja Romov niti z vidika ugotavljanja pogojev za subsidiarno zaščito glede vračanja zavrnjenih prosilk za azil, ki sta pripadnici romske narodnosti o tem, kam se te osebe vračajo in kakšne so tam socialne, higijenske, zdravstvene, varnostne, humanitarne razmere. Zato je tožena stranka kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.
ZTuj-1 člen 27, 27/3, 32, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1, 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - vloga za podaljšanje dovoljenja - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev pravil postopka
Upravna organa sta svojo odločitev oprla na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker sta prezrla odločbo ZZZS z dne 18. 3. 2010 (iz katere izhaja, da se tožniku odloži plačilo dolga iz naslova prispevkov za obveznost zdravstveno zavarovanje za čas 12 mesecev) oziroma se do navedenega dokaza nista opredelila niti nista njegove vsebine povzela v svojo obrazložitev. Prav tako pa se organ ni opredelil še do štirih listin izdajatelja ZZZS. Ker se tožena stranka do navedenih listin ni opredelila, niti ni ocenila njihove dokazne vrednosti je utemeljen tožbeni ugovor nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in ugovor bistvenih kršitev pravil upravnega postopka.
Carinski dolg je nastal na podlagi točke a) 1. odstavka 204. člena CZS. Iz 143. člena CZS izhaja, da višina uvoznih dajatev, ki se plačujejo za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, znaša za vsak mesec ali vsak začeti mesec, v katerem se blago nahaja v postopku začasnega uvoza z delno oprostitvijo, 3% tistega zneska dajatev, ki bi ga bilo za tako blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza. Določilo se nanaša na blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, za kar pa v predmetni zadevi ne gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - postavitev kolizijskega skrbnika
Ob ugotovitvi, ki je tudi tožnica ne prereka, da oče mld. A.A. preživnine zanj ne plačuje, zaradi česar mladoletnik prejema zgolj nadomestilo preživnine, ter ob upoštevanju 5.a in 6. člena ZZZDR se tudi sodišče strinja s pravnim stališčem, ki ga je v izpodbijani odločbi zavzel organ, da je nedvomno podano navzkrižje interesov med mld. A.A. in tožnico, zaradi česar je bila postavitev skrbnika za posebni primer pravilna in na zakonu utemeljena, kar pa pomeni, da tožnica z vložitvijo tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
V skladu s prakso SEU je, da se tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker niso izkazane opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - predhodno vložena tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Po uradnih podatkih sodišča je tožnik zoper isto davčno odločbo, kot jo izpodbija v tem upravnem sporu, že vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje o pritožbi. Iz podatkov zadevnega sodnega spisa sledi, da pri tožbi vztraja tudi po tem, ko je (bila) izdana drugostopna odločba. V konkretnem primeru gre torej za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato, ob primerni uporabi določb 189. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1, tožbo zavrglo. Glede na to, da je pravočasno vložena, pa bo njene razloge upoštevalo pri odločanju o prvi vloženi tožbi.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Davčna zavezanka je izdajala račune, ki niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, oziroma za obdobje od 1. 9. do 31. 12. 2000 računov sploh ni predložila. Prav tako ni predložila evidenčnih kartonov vseh kandidatov, kar pomeni, da poslovne dokumentacije ni vodila ustrezno in na način, ki je določen s predpisi. Zato je prvostopni organ utemeljeno pristopil k oceni davčne osnove, v skladu z določbo 1. odstavka 68. člena ZDavP-2.
Računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV so fiktivni, kar izhaja iz okoliščin, ki jih je davčni organ natančno opisal. Izdajatelj računov ni imel nobenih realnih možnosti tožniku opraviti navedenih storitev, niti ne obstajajo za to kakršnikoli dokazi na strani izdajatelja računov in tudi ne na tožnikovi strani.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - odlog izvršbe
S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato z njim v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist ni poseženo.
Tožnik bi lahko v teh postopkih, glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja, ob izpolnjenih zakonskih pogojih konkuriral tudi sam in na ta način varoval (v primeru izpolnjevanja pogojev) svoje na zakon oprte koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - finančni položaj prosilca - premoženje izvenzakonskega partnerja prosilca
Upravni organ je pravilno ugotovil, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči glede na 13. člen ZBPP. Organ je namreč, sklicujoč se na splošno znana vrednostna merila nepremičnin, v postopku pravilno ugotovil, da vrednost v postopku ugotovljenega obsega nepremičnin v lasti tožničinega izvenzakonskega partnerja nedvomno presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. 13.771,2 EUR).
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 68. ZUP člen 6, 164, 181, 184.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - davčna osnova - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - metoda cenitve - dokazovanje - izjava priče - načelo zaslišanja stranke
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni vodila poslovnih knjig in da jih ni vzpostavila niti po sklepu davčnega organa, so bili podani razlogi za to, da se davčna osnova ugotovi z oceno. Sodišče tudi ne dvomi v ustreznost izbrane metode in v oceno davčne osnove kot tako. Le-ta je bila namreč opravljena na preverljiv način, na podlagi podatkov tožnice in ob upoštevanju izjav (zaslišanih) prič oziroma izjav zaposlenih, v katerih verodostojnost sodišče ne dvomi.
Zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka niso podane. Kot ugotavlja že drugostopenjski davčni organ in temu tožnica ne nasprotuje, so bile izjave prič povzete v zapisniku o pregledu. Tožnica je bila torej seznanjena z njihovo vsebino že pred izdajo odločbe. Imena prič pri tem niso bistvena, saj tožnica tudi po tem, ko zanje izve, glede njunih izpovedb (v pritožbi in tožbi) ne pove nič konkretnega, temveč ves čas samo splošno trdi, da rož v rastlinjaku ni razmnoževala oziroma da ni izdala in prodala nobenega venca. Zato tudi tožničino nenavzočnost pri zaslišanju prič ni šteti za bistveno pomanjkljivost postopka.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11, 11/12.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljski in OMD ukrepi - kršitev obveznosti - predčasno prenehanje izvajanje dejavnosti - prenos zaveze - vračilo sredstev
Tožnik je s podpisom obrazca D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004, s podpisom jamčil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP ter se zavezal, da jih bo dosledno izpolnjeval ves čas trajanja obveznosti (pet let) ter se tako zavezal k izpolnjevanju vseh pogojev in določil, zato ni mogoče pritrditi njegovemu stališču, da pravočasno poslan obrazec „F“ ni pogoj za veljavnost prenosa zaveze na drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Po ustavljeni upravnosodni praksi posredovanje „F“ namreč predstavlja pogoj za prenos petletne zaveze SKOP z enega na drug KMD.
Tožnik sicer meni, da zamenjan vrstni red podatkov še ne pomeni spremembe obrazca, vendar pa sodišča takšnega tožnikovega ugovora ne more sprejeti, saj so določbe Uredbe in Javnega razpisa zahtevale točno določeno obliko prijavnega obrazca, vloga tožnika, ki je bila vložena na drugačnem obrazcu od prepisanega, pa je bila pravilno zavržena. Spremembe razpisne dokumentacije tik pred objavo javnega razpisa so narejene ravno z namenom onemogočitve favoriziranja tistih udeležencev razpisa, ki bi lahko prišli do razpisne dokumentacije že pred njegovo objavo.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku - subjektivni rok - stvarna pristojnost
V postopku ugotavljanja, ali je predlagatelj obnove spoštoval subjektivni rok za vložitev predloga, je pomembno tudi, ali je stranka, ki ni sodelovala v postopku (pa bi morala sodelovati), vedela za postopek in izdajo odločbe. V takem primeru namreč lahko stranka zavaruje svoje pravice bodisi že med postopkom, s tem, da zahteva, da se pripusti kot stranka (139. člen ZUP/86), bodisi, po končanem postopku, s tem, da zahteva vročitev odločbe in zoper odločbo vloži pritožbo. To stališče v nadaljevanju pomeni tudi, da se obnova iz 9. točke 249. člena ZUP/86 dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem.
davek od dohodkov pravnih oseb - v tujini plačan davek - uveljavljanje odbitka v tujini plačanega davka - zahteva davčnega zavezanca
Po 3. odstavku 383. člena ZDavP-2 se odbitek v tujini plačanega davka ne upošteva uradoma, pač pa le na zahtevo davčnega zavezanca. Zahteva mora biti jasno in nedvoumno izražena. Na tak način pa tožeča stranka, tudi ob upoštevanju njenih lastnih navedb, odbitka tujega davka v svojem popravku obračuna ni uveljavljala.
ZOPDA člen 5, 9. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 6. ZUP člen 9.
izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - določitev višine odškodnine - načelo zaslišanja stranke
Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska, ki ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih Obligacijskega zakonika. Pripadajoči znesek ugotovi komisija v manj formaliziranem postopku, kar omogoča, da upravičenec do plačila pride v krajšem časovnem obdobju. Gre za postopek sporazumevanja o odškodnini. Zato tudi sodišče meni, da se po ZOPDA odškodnina odmeri za najtežjo vrsto verificirane bolezni, pri čemer se, kot izhaja iz 6. člena Pravilnika, upošteva pričakovani razvoj bolezni. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja v težjo vrsto bolezni upravičencu pripada razlika v odškodnini.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - parcelacija - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok - stvarna pristojnost
Predlog za obnovo postopka se izroči ali pošlje organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, o njem pa odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša. V obravnavanem primeru je bila vloga poslana geodetskemu organu le v vednost, kar pomeni, da na podlagi tako prejete vloge ta organ ni bil dolžan odločati.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - licenca - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje vloge, temveč bi jo morala meritorno obravnavati in preizkusiti tožnikovo vlogo v smislu izpolnjevanja pogojev za izdajo licence in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov glede na veljavne določbe ZNPosr.