mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - ponavljanje tožbenih navedb
Namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito je v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oz. ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev. Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Za vrnitev v prejšnje stanje morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki izhajajo iz določb 24. člena ZUS-1, po katerem je pravočasna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pogojena tudi s subjektivnim osemdnevnim rokom.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - predobravnavni narok
OT ureja enakovredno obravnavanje zagovora ali zastopanja na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Predobravnavni narok se torej šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na območju državnih cest - molk organa - molk organa prve in druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - upravičeni razlogi za molk organa
Tožba zaradi molka drugostopenjskega organa je utemeljena. Za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Glede na obseg sodne presoje je pomembno zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila.
ZDavP-2 člen 89, 89/4, 90, 148. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/1
odmerna odločba - davčni dolg - prenos dejavnosti - poroštvo - izredna pravna sredstva - obnova davčnega postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi - prepozen predlog - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - sodelovanje v postopku
Tožnikov predlog za obnovo je bil prepozen z vidika šestmesečnega roka po 89. členu ZDavP-2 kot tudi z vidika enomesečnega roka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, in ga je bilo treba zavreči že iz tega razloga. Drži ugotovitev davčnega organa, da tožniku v postopku pravica do izjave ni bila kršena, poleg tega pa tožnik tudi ni podal novih dejstev in dokazov, ki jih ne bi mogel navesti že v ugotovitvenem postopku pred izdajo odmerne odločbe, kar pa je po drugem odstavku 261. člena ZUP pogoj za dopustnost predloga za obnovo postopka.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - razveljavitev darilne pogodbe - nova dejstva in novi dokazi - dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe - zahteva za vračilo davka
Okoliščine sporazumne razveljavitve darilne pogodbe, ki so nastale in jih je tožnica uveljavljala šele po izdaji in vročitvi odmerne odločbe (v pritožbenem postopku) v tem upravnem sporu ne morejo vplivati na pravilnost že opravljene odmere davka. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji izpodbijane (odmerne) odločbe, četudi z veljavo za nazaj, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji. Možna pa je, glede na citirano instančno stališče, zahteva za vračilo davka, kar je tožnici že pojasnil tudi drugostopenjski davčni organ.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Sistemske pomanjkljivosti bi morale dosegati posebej hud prag resnosti, ki bi bil odvisen od vseh okoliščin primera. Ta prag bi bil dosežen, če bi bi brezbrižnost organov države članice povzročila, da bi se oseba, ki je povsem odvisna od javne pomoči neodvisno od svoje volje in osebne izbire znašla v položaju hudega materialnega pomanjkanja, zaradi katerega ne bi mogla zadovoljiti svojih najosnovnejših potreb, kot so med drugim hrana, higiena in nastanitev, in zaradi katerega bi bilo ogroženo njeno telesno in duševno zdravje ali bi se znašla v stanju poslabšanja razmer, ki ni združljivo s človekovim dostojanstvom.
Okoliščine, da je Belgija že odločila o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito in jo zavrnila, ni mogoče šteti kot sistemsko pomanjkljivost v azilnem postopku ali kot nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - policijski postopek - baza Eurodac - rok za predajo prosilca - začasna odredba
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Ne torej takrat, ko je bil na ozemlju države kot tujec v policijskem postopku, pač pa takrat, ko je postal prosilec za mednarodno zaščito.
Toženka s svojimi navedbami poleg tega, da utemeljuje javni interes za zakonsko ureditev, ki je bila podlaga za odvzem dovoljenja tožniku, hkrati z zadostnimi navedbami izkaže z verjetnostjo tudi, da bo z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe za določen čas nesorazmerno poseženo v javno korist. Toženka je namreč navedla konkretne okoliščine, ki kažejo na nujnost, da se izpodbijana odločba v obravnavani zadevi izvrši že pred pravnomočnostjo odločitve o njeni zakonitosti, in sicer je poudarila, da je s protipravnim ravnanjem, ki ga je nesporno priznal tožnik že v letu 2023, ko je bilo pri nadzoru organa ugotovljeno, da je tožnik prežigosal vodomere in je bil opozorjen, da to ni v skladu s predpisi, tožnik pa se je zavezal, da teh postopkov prežigosanja ne bo več izvajal in tudi v obravnavani zadevi v letu 2025, ko je vedoma prežigosal 466 vodomerov, (ponovno) ravnal v nasprotju s podeljenim mu javnim pooblastilom, ki mu nalaga skrbeti za zagotavljanje meroslovne skladnosti in varnosti meril, kar je izrednega pomena za pravni red in zaščito potrošnikov ter trga. Tožnik je namreč priznal, da je overitev vodomerov, in sicer 466 vodomerov, opravil brez pregleda in preizkusa meril na merilni liniji. Z navedenim pa je toženka tudi z verjetnostjo izkazala, da je tožnik s tem povzročil tudi škodo pravni varnosti in zaupanju v javna pooblastila Republike Slovenije.
Take škode sploh ni mogoče oceniti (in s tem tudi ne izkazati njene višine), je pa nesporno toženka z verjetnostjo izkazala, da taka škoda nastaja, saj poleg tega, da nastaja škoda potrošnikom, ki jim je bilo vgrajenih navedenih 466 napačno overjenih vodomerov, je tožnik s tem, ko je na navedenih 466 vodomerih namestil svoje overitvene oznake, tudi jamčil, da so navedeni vodomeri meroslovno skladni s pravili Republike Slovenije na tem področju, pri čemer pa sploh ni izvedel pregleda in preizkusa teh meril na merilni liniji tožnika. Že samo tožnikovo ravnanje prežigosanja namreč posega v pravilnost meroslovne skladnosti, pravne varnosti in s tem v zaupanje v javna pooblastila Republike Slovenije, ta škoda pa po presoji sodišča presega v konkretni zadevi sicer verjetno izkazano težko popravljivo gmotno škodo tožnika. Z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe za določen čas bi bilo po oceni sodišča nesorazmerno poseženo v javno korist.
Tožnik je podredno predlagal tudi izdajo odložitvene začasne odredbe v delu izpodbijane odločbe, in sicer 1. in 8. točke izreka. Iz tožnikovih navedb pa je razvidno, da je bila izpodbijana odločba v navedenih točkah izreka že izvršena. Z začasno odredbo ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve izpodbijanega upravnega akta, če je bila njegova izvršitev že opravljena. Po naravi stvari namreč ni več mogoče zadržati, kar želi tožnik z zahtevano (podredno) začasno odredbo doseči.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije člen 128, 129. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 70, 70/1
carina - uvozne dajatve - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - osebna vozila - carinjenje blaga - transakcijska vrednost blaga - izročitev predmeta pogodbe - klavzula Stroški, zavarovanje in prevoznina - Cost, Insurance and Freight (CIF)
Transakcijska vrednost, kot je bila določena v carinskih deklaracijah, je bila določena na podlagi zadnje prodaje blaga, ki se je zgodila pred izvozom blaga iz Unije. Ta prodaja je bila med MME in uvoznikom. Zato je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Pomembne so tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava
Narejena je bila napačna dokazna ocena, da je tožnik neverodostojen, v posledici tega pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. V ponovljenem postopku bo treba ugotoviti, ali gre za dovolj ponavljajoče se in dovolj resne kršitve človekovih pravic, ki bi upravičevale podelitev statusa begunca.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/5
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali / in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusu begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Domneva, da vse države članice spoštujejo temeljne oziroma človekove pravice, je izpodbojna, zato je v takih primerih pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici; če te nevarnosti ne more izključiti, pa mora od druge države članice pridobiti posebna zagotovila, da do kršitve pravice ne bi prišlo. Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - neizkazano preganjanje - spor zasebne narave
Iz vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je tožnikova sposobnost ekonomskega preživetja v njegovi izvorni državi. Slaba ekonomska situacija bi morala biti povezana s katerim od razlogov preganjanja, torej z osebnimi okoliščinami, kot so vera, narodnost, politično prepričanje, rasa in podobno, da bi se lahko štela kot razlog za priznanje mednarodne zaščite.
Družinske težave ne morejo biti razlog za priznanje mednarodne zaščite, saj gre v tem primeru za spor zasebne narave, teh njegovih navedb pa ne gre povezati s preganjanjem ali resno škodo. Inštitut mednarodne zaščite ni namenjen njihovemu reševanju, tožnik pa ni izkazal, da mu izvorna država ni hotela ali mu ne bi bila sposobna nuditi pomoči zaradi družinskih težav, saj je sam zatrdil, da se po pomoč ni obrnil na policijo ali sodišče.
URS člen 44. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZLS člen 46, 46/1,46/3, 47, 47/3.
referendum - naknadni referendum - lokalni referendum - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - pobuda za razpis referenduma - splošni akt občine - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Naknadni referendum o splošnem aktu občine je mogoče izpeljati zgolj zoper splošni akt občine, ki je bil v občinskem svetu sprejet, ni pa še bil uveljavljen. Ko je predpis uveljavljen, njegove veljavnosti ni mogoče razveljaviti z odločanjem na naknadnem referendumu, saj je lokalni referendum, kot je predviden v ZLS, potrditveni (zavrnitveni) in ne razveljavitveni.
Ustrezno zadržanje takšnega splošnega predpisa zaradi vložene pobude za razpis referenduma je bistvena komponenta procesne dimenzije uresničevanja pravice iz 44. člena Ustave in ta je lahko varovana ravno s tožbo v upravnem sporu (najmanj z ugotovitveno tožbo) tudi po tem, ko je sporni splošni akt že uveljavljen.
Ravnanje župana, ki sprejeti predpis razglasi in objavi pred potekom roka iz tretja odstavka 46. člena ZLS samovoljno in arbitrarno dejanje oblastvenega organa, ki občanom onemogoča neposredno sodelovanje pri upravljanju lokalnih javnih zadev. Občinski predpis, ki je uveljavljen na takšen način, pa je sprejet po protiustavnem in nezakonitem postopku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b, 29, 29/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - procesne predpostavke - ne bis in idem - rok za predajo prosilca - začetek teka roka - sistemske pomanjkljivosti
Predaja prosilca mora biti v roku iz prvega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III ne le odrejena, temveč tudi dejansko opravljena. Navedeni materialni rok je prekluziven in se z njegovim potekom odgovornost prenese na državo članico, ki je podala zahtevo ter navedeni rok zamudila. Ko je predaja izvedena, se obveznost prenese na odgovorno državo članico. Če se prosilec nato vrne, se uporablja člen 18(1)(b) o ponovnem sprejemu, kar je nov postopek z novimi roki. Rok se šteje od odločitve, ki omogoča praktično izvedbo predaje.
Zahteva iz šestega odstavka 22.a člena ZNB pomeni, da mora sama vložitev predloga za opustitev cepljenja temeljiti na zdravstveno indiciranih razlogih, podprtih z ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ne pa morebiti na sumih, strahovih, pomislekih ali prepričanjih v zvezi s cepljenem.
Da bi toženka predlog za opustitev cepljenja lahko vsebinsko obravnavala, bi morala tožnika predlogu priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo, kot jo zahteva šesti odstavek 22.a člena ZBN, česar pa nista storila, zato je toženka njuno vlogo utemeljeno zavrgla kot nepopolno na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 335, 335/3, 335/3-5, 386, 386/1, 386/1-1. ZDPN-2 člen 7. ZPP člen 98, 98/1, 98/4, 98/5
davek na promet nepremičnin - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajna masa - prodaja nepremičnine na javni dražbi - občasni stroški stečajnega postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - neustrezno pooblastilo - zavrženje tožbe
Ker je predmet konkretnega upravnega spora zakonitost odmere davka na promet nepremičnin (torej občasnega stroška stečajnega postopka), ki je bil tožniku odmerjen v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin v stečajnem postopku, je tožnikova procesna sposobnost v tem upravnem sporu omejena, tožnikov zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj. Tožnikovo pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje torej ni veljavno, saj bi lahko odvetniško družbo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu pooblastil le stečajni upravitelj.
davek od dobička iz kapitala - prenos poslovnega deleža - čas pridobitve kapitala - osnovni kapital in osnovni vložki - povečanje osnovnega kapitala - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe - vrednost ob odsvojitvi
Pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe družbeniki po pravilih ZGD-1 ne pridobijo novega in samostojnega poslovnega deleža, ampak se njihovi osnovni vložki (abstraktna korporacijsko-pravna kategorija) povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dotedanjem osnovnem kapitalu. Osnovni kapital se realno ne poveča, ker se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala zmanjšajo druge sestavine kapitala. Takšno preoblikovanje na družbenikov poslovni delež ne vpliva na način, da bi se spremenil delež njegovih pravic oziroma ekonomska vrednost družbenikovega deleža, do česar bi po presoji sodišča moralo priti, da bi se lahko štelo, da je družbenik z dokapitalizacijo iz sredstev družbe pridobil nov kapital v smislu 2. točke 93. člena ZDoh-2. Zato povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe na obdavčitev pri odsvojitvi kapitala ne učinikuje, saj je družbenik s takšnim povečanjem tako pravno kot ekonomsko gledano ohranil enak lastniški položaj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči je dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom pravno pomembna okoliščinah. V primerih, ko prosilcu ni mogoče očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljal oziroma unovčil ter si iz tega zagotovil brezplačne pravne pomoči, je utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame.