brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - odmera nagrade in stroškov odvetnika - znižana nagrada - obseg odobrene bpp - obračun storitve po porabljenem času - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba materialnega predpisa - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - ustavna pritožba - predlog za izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave
Upravni organ mora praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku odločanja. V konkretnem primeru zakonodajalec izjeme v prehodnih določbah ZOdv-G ni določil, zato je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj je o priglašenih stroških odločal organ, in ne kdaj je odvetnik opravil posamezne storitve, za katere uveljavlja nagrado. V času izdaje izpodbijanega sklepa je ZOdv-G že veljal in se je tudi uporabljal, zato bi morala tožena stranka uporabiti spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej svojo odločitev opreti na določbe ZOdv-G. To izhaja tudi iz drugega odstavka 20. člena ZOdv, ki določa, da se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni drugače določeno.
Upravno sodišče je v sodbah III U 291/2010 z dne 11. 3. 2011, III U 145/2021 z dne 24. 6. 2024, III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 in I U 342/2020 z dne 18. 1. 2022 že sprejelo stališče, da BPP, odobrena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji, ne vključuje tudi nadaljevanja postopka s sestavo ustavne pritožbe, pa četudi se ta nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Enako to po mnenju sodišča v tej zadevi velja tudi za pritožbo zoper te sklepe na ESČP.
Po drugem odstavku 7. člena OT se zvišujejo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot sta urnina in nadomestilo za čas odsotnosti iz pisarne, ki ne predstavljata odvetniške storitve v smislu OT, temveč ju odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda - zavrnitev predloga - gradnja - nelegalni objekt - sklep o denarni kazni - materialno procesno vodstvo
Sklep o denarni kazni, ki ga tožnika izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, je bil izdan v postopku upravne izvršbe za izpolnitev nedenarne obveznosti s prisilitvijo.
Sodišče je ob odgovoru toženke, ki je prerekala navedbe tožnikov o navedbah glede nastale materialne škode, dalo dožnikoma možnost dopolnitev navedb in iz tega razloga ni posebej izvajalo materialno procesnega vodstva, saj je že toženka opozorila na pavšalnost navedb o zatrjevani škodi. Tožnika pa sta podala le pavšalne navedbe. V konkretnem primeru iz podanih trditev ne izhaja, da bi tožniku z izvršitvijo sklepa lahko nastala težko popravljiva škoda, kot jo za izdajo začasne odredbe zahteva sodna praksa.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Slaba ekonomska situacija bi morala biti povezana s katerim od razlogov preganjanja, torej z osebnimi okoliščinami, kot so vera, narodnost, politično prepričanje, rasa in podobno, da bi se lahko štela kot razlog za priznanje mednarodne zaščite. Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, ampak mora to tveganje izvirati iz dejavnikov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno pripisati javnim organom te države, bodisi da grožnje za prosilca predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
Zgolj navajanje slabega ekonomskega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo ali pa večina prebivalstva, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnik v tožbi sam navaja, da je prejel plačilo v višini 1.571,22 EUR na podlagi sodne poravnave in pridobil premoženje. Stroški BPP so znašali 1.153,27 EUR, tožnik pa je dolžan povrniti polovico, to je 576,64 EUR, kar predstavlja manj kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sodne poravnave (787,11 EUR). Izjema iz drugega odstavka 48. člena ZBPP v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj tožnik ni prejel preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.
orožje - osebni pogoji - pogoj zanesljivosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik ne ugovarja toženkini navedbi, zato se šteje na podlagi 214. člena ZPP za priznana, da ima tožnik izdana potrdila o izpolnjevanju pogojev tudi za druge osebe oziroma zaposlene posameznike, zato se bo poslovanje tožeče stranke, kljub izdani izpodbijani odločbi, lahko nadaljevalo. Ker izvršitev izpodbijane odločbe, glede na to, da ima tožnik izdana potrdila o izpolnjevanju pogojev tudi za druge osebe oziroma zaposlene posameznike (ne le A. A.), ne bo povzročilo prenehanje poslovanja tožnika, dokazovanje težko nadomestljive škode s temi navedbami ne more biti uspešno.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva - novi dokazi - zdravstveni razlog
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ, pri čemer tovrstnega dokaznega bremena prosilca (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami. Po izpolnitvi tega trditvenega ali dokaznega bremena pa se šele lahko vzpostavi dolžnost upravnega organa po postavljanju konkretnejših vprašanj za morebitno razjasnitev ali nadaljnjo konkretizacijo zatrjevanih okoliščin.
Navajanje okoliščin, ki ne utemeljujejo pogojev za mednarodno zaščito, od pristojnega organa ne terja zastavljanja vprašanj, ki bi prosilca vodila k navajanju drugih okoliščin; če to velja za prošnjo, ni razlogov, da ne bi veljalo tudi za zahtevo za uvedbo ponovnega postopka o naknadni prošnji za mednarodno zaščito.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZVOP-1 člen 9, 9/1. URS člen 38.
uradne evidence - izdaja potrdila - pravniški državni izpit (PDI) - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - varstvo osebnih podatkov - stranka postopka - pravna podlaga
V konkretnem primeru ni pravne podlage za posredovanje podatkov iz evidence o opravljenem pravniškem državnem izpitu. V skladu z določilom 42. člena ZUP ima lahko lastnost stranke samo oseba, ki je nosilka pravic, obveznosti ali pravnih koristih, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 podlaga za obdelavo oziroma posredovanje podatkov iz evidence lahko samo zakon.
ZVCP-1E člen 102, 102/2. ZVoz-1 člen 58, 58b, 58b/1, 59, 59/4, 59/5.
vozniško dovoljenje - veljavnost vozniškega dovoljenja - pridobljene pravice - poseganje v pridobljene pravice - zdravniško spričevalo - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
Pridobljene pravice so tista upravičenja, ki so dovolj individualizirana in konkretizirana, da omogočajo njihovo izvrševanje, kar je praviloma takrat, ko je pravica določena v posamičnem pravnem aktu. Varstvo pridobljenih pravic je zagotovljeno z načelom zaupanja v pravo kot sestavino načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načelo zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu.
Sprememba starosti, do katere je mogoče vozniško dovoljenje podaljševati brez predložitve zdravstvenega spričevala, da je imetnik telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila, je bila z novelo ZVCP-1E skrajšana s ciljem zagotavljanja večje prometne varnosti. Uvedba periodičnih zdravstvenih pregledov za voznike vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga pa naj bi prispevala k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Pričakovanje oseb, ki so vozniško dovoljenje prvič pridobile pred 19. 1. 2013, da bodo morale zahtevam za podaljšanje vozniškega dovoljenja prilagati zdravniška spričevala le po 80. letu starosti, ni utemeljen razlog za neenakost položajev oseb glede na to, ali so vozniško dovoljenje prvič pridobile pred ali po 19. 1. 2013.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Obveznega cepljenja ni treba izvesti le takrat, kadar Ministrstvo za zdravje z odločbo, izdano v posebnem postopku, ki je urejen v 22.a do 22.č členu ZNB, ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, na podlagi katerih se obvezno cepljenje opusti. Zakonodajalec je s sprejemom ukrepa obveznega cepljenja ravnal v skladu z dolžnostjo, določeno v 51. členu Ustave RS, da se vsem, še posebej otrokom, zagotovi najvišja možna stopnja zdravja. Z določitvijo obveznega cepljenja je izhajal iz dejstva, da je zagotovitev zdravja celotne populacije pomembnejša vrednota od bolnikove (v danem primeru starševe) pravice odločati o samem sebi (v danem primeru o otroku).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z osebnimi težavami z dekletovimi sorodniki, v povezavi z občutkom diskriminacije med Arabci in Berberi.
Tudi, če bi držalo, da se dekletovi starši zaradi njegove narodnosti niso strinjali z njuno poroko, to še ne pomeni diskriminacije v smislu ZMZ-1, da tožnik zatrjevanih groženj ni nikoli prijavil na policijo in zato ni izkazal, da ga država ne bi želela ali zmogla zaščititi pred nedržavnimi subjekti (dekletovi bratje).
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPDI člen 34. ZPP člen 86, 86/4.
pritožba - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - odvzem prostosti - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba
Ključno pri presojanih kršitvah po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška. Dejstva (in okoliščine) morajo biti (le) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
Vložitev pravnega sredstva po samem zakonu povzroči odložitev izvršitve napadene odločbe, tudi če ta odložitev ne izhaja iz uporabe nacionalne ureditve, kadar to pravno sredstvo vsebuje trditve, s katerimi se želi dokazati, da bi bil ta državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen velikemu tveganju za kršitev pravice iz 4. člena Listine, ki očitno niso neutemeljene, in kadar ta ureditev ne določa drugega pravnega sredstva, ki bi bilo urejeno z natančnimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, ki po samem zakonu povzročijo odložitev izvršitve take odločbe.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški je mogoče in jo je treba preprečiti tudi z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu, da ne bi tožena stranka predala tožnika Hrvaški tekom upravnega spora.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - rok za predajo prosilca - iztek roka - pravni interes
Tožnik je s tožbo poskušal doseči, da ne bi bil predan Švicarski konfederaciji zaradi tveganja z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah in da bi Slovenija obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, vendar ne zgolj po Dublinski uredbi 604/2013. Ker je tožena stranka sodišče obvestila, da upošteva, da predaja v Švicarsko konfederacijo ni mogoča, tožnik nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta, saj mu s tem, ko se je tožena stranka odločila, da bo obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, izpodbijani akt ne posega več v njegovo pravico oziroma na zakon oprto pravno korist.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Vložitev pravnega sredstva po samem zakonu povzroči odložitev izvršitve napadene odločbe, tudi če ta odložitev ne izhaja iz uporabe nacionalne ureditve, kadar to pravno sredstvo vsebuje trditve, s katerimi se želi dokazati, da bi bil ta državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen velikemu tveganju za kršitev pravice iz 4. člena Listine, ki očitno niso neutemeljene, in kadar ta ureditev ne določa drugega pravnega sredstva, ki bi bilo urejeno z natančnimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, ki po samem zakonu povzročijo odložitev izvršitve take odločbe.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, mogoče in jo je treba preprečiti tudi z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu, da ne bi tožena stranka predala tožnika Hrvaški tekom upravnega spora.
javni uslužbenci - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - načelo transparentnosti - pričakovanje zasebnosti - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Pogodbe, ki jih mora tožeča stranka posredovati prosilki, se v celoti nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev, pri čemer pa se v skladu z odločbo prekrijejo tisti osebni podatki, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem. Rojstni datum, EMŠO in prebivališče niso v povezavi z delovnim razmerjem in zato je tožena stranka pravilno odločila, da se zgolj ti podatki prekrijejo.
Javni uslužbenec ne more pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatkov o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Na ta način je državljanom omogočen nadzor nad delom javnih zavodov in nad porabo proračunskega denarja.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker nima obveznih sestavin iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Ta določa, da mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, ter razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Stranka v postopku ima namreč pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določeni način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
Za terjatve Republike Slovenije kot upnika na podlagi zakonite cesije po določbah 46. člena ZBPP do dolžnika iz naslova stroškov postopka zaradi neuspeha v tem postopku je treba uporabiti določbe o zastaranju, ki jih določa OZ.