• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>
  • 441.
    UPRS Sklep I U 341/2025-20
    17.9.2025
    UP00091130
    ZUS-1 člen 32.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe - akcesornost
    Začasna odredba je akcesorne narave, kar pomeni, da lahko sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča le, če predhodno ugotovi, da bo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo tudi samo vloženo tožbo v upravnem sporu. Ker je tožba zavržena, ni dopustno vsebinsko obravnavati predloga za izdajo začasne odredbe. Zavrženje tožbe torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.
  • 442.
    UPRS Sklep I U 1377/2025-5
    17.9.2025
    UP00091156
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
    osnovna šola - napredovanje v višji razred - ocenjevanje - obrazložitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    Ker se z ocenjevanjem ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval, niti se učencu z oceno ne nalaga nobene obveznosti, upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen. Ovrednotenje znanja namreč ne pomeni odločanja o pravici ali pravni koristi, ki jo zakon daje učencu, zato noben izmed izpodbijanih aktov toženke ni upravni akt, ki se po določbah ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožnici, niti se ji z oceno ne nalaga nobena obveznost.
  • 443.
    UPRS Sklep I U 1560/2025-13
    16.9.2025
    UP00091579
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - ponovni postopek - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
    Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.

    Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovem zahtevku za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
  • 444.
    UPRS Sodba in sklep III U 54/2022-20
    15.9.2025
    UP00090854
    ZBPP člen 46. ZUS-1 člen 17, 17-1. OZ člen 356.
    davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - plačilo stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - zakonita cesija

    ZBPP jasno loči položaj države, Republike Slovenije, od položaja organa, pristojnega za BPP. Po izrecnih določbah ZBPP terjatev iz naslova stroškov postopka do predpisane višine preide od upravičenca na državo, Republiko Slovenijo. OŽKP pa tudi po formalnem kriteriju ni bil stranka postopka pred prvostopenjskim davčnim organom, saj to ne izhaja niti iz uvoda izpodbijanega sklepa, posledično tudi ni prišlo do obravnave pritožbe OŽKP. OŽKP posledično tudi nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu, saj je najprej treba doseči položaj stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku.

    Za terjatve Republike Slovenije kot upnika na podlagi zakonite cesije po določbah 46 ZBPP do dolžnika iz naslova stroškov postopka zaradi neuspeha v tem postopku je treba uporabiti določbe o zastaranju, ki jih določa OZ.

  • 445.
    UPRS Sklep I U 1165/2024-10
    15.9.2025
    UP00091493
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
    Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Iz tožnikovega ravnanja je razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Poleg tega imajo prosilci za mednarodno zaščito v postopku ne le pravice, ampak tudi obveznosti, med drugim biti vedno dosegljiv pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom.
  • 446.
    UPRS Sklep II U 39/2024-25
    15.9.2025
    UP00091079
    ZPP člen 343/1.
    pritožba zoper sodbo - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
    Iz sodbe opr. št. II U 39/2024-18 z dne 15. 7. 2025, ki se izpodbija s pritožbo, izhaja, da sodišče v tem upravnem sporu ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka in izpodbijanega sklepa sodišče tudi ni spremenilo. Prav tako pa ni šlo za spor v zvezi s kršitvami ustavnih pravic, saj je sodišče odločalo o izpodbojni tožbi, to je o zakonitosti sklepa GURS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 35311-342/2022-2552-2 z dne 13. 6. 2022. Sodba opr. št. II U 39/2024-18 z dne 15. 7. 2025 je tako istega dne postala pravnomočna, saj zoper njo, na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožba ni dovoljena.
  • 447.
    UPRS Sklep I U 65/2022-21
    12.9.2025
    UP00091498
    ZIKS člen 80. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev obsojenca - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
    Tožena stranka tudi ob tožnikovem uspehu s tožbo v tem upravnem sporu in odpravi izpodbijanega akta v ponovnem postopku ne bi mogla sprejeti nove, zanj bolj ugodne odločbe, s katero bi tožnika iz zaprtega oddelka zavoda premestila na polodprti oddelek, saj je bil s prestajanja kazni zapora dne 8. 7. 2022 izpuščen na prostost in zaporne kazni ne prestaja več.

    Tožnik od dne odpusta iz zavoda (8. 7. 2022), v zvezi s katerim je predlagal spremembo pri namestitvi, nima več pravnega interesa za tožbo, ker morebitna ugoditev obravnavni tožbi ne bi mogla izboljšati njegovega pravnega položaja.
  • 448.
    UPRS Sodba I U 1208/2025-41
    12.9.2025
    UP00091497
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
    Za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III je bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Naravo in resnost navranosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji.
  • 449.
    UPRS Sodba I U 1517/2025-13
    12.9.2025
    UP00089114
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 29.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi - predaja Republiki Hrvaški - rok za predajo prosilca
    Predpostavka za podaljšanje roka je izdan sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito in o predaji, in v njem določen začetek teka šestmesečnega roka. Da je bil tožnik odsoten iz azilnega doma od 10. 7. 2025 in se je vanj vrnil po skoraj mesecu dni, to je 4. 8. 2025, med strankama ni sporno. Tožnik se je v azilni dom torej vrnil 21 dni pred izdajo izpodbijanega sklepa. Toženka mu pri tem očita samovoljno zapustitev. Za take primere pa ZMZ-1 določa, da se prošnja prosilca v primeru več kot tri dnevne neopravičene odsotnosti iz azilnega doma, šteje za umaknjeno ter organ postopek ustavi.
  • 450.
    UPRS Sodba III U 228/2022-22
    12.9.2025
    UP00087881
    ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 7, 7-3, 11, 11-1, 11-2, 46, 46-1.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - znižana nagrada - sklep o podaljšanju pripora - meritorna odločitev - ustavna pritožba
    Upravno sodišče je že v sodbi I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 zavzelo stališče, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ki jih sodišče izdaja po 205. členu ZKP, ne gre za procesno odločbo.

    Upravnosodna praksa se je že izrekla, da povečanje iz določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene. Sodišče meni, da je časovno ovrednotena tudi nagrada za pregled gradiva po tar št. 46/OT, saj ta določa, da pripada odvetniku za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, za vsake začete pol ure po 50 točk.
  • 451.
    UPRS Sodba IV U 139/2022-22
    12.9.2025
    UP00088145
    ZDavP-2 člen 90, 90/1, 90/3, 125, 126.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - izredno pravno sredstvo - očitna napaka - napaka - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - zastaranje - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - delna ugoditev zahtevku
    Sodišče pritrjuje tožnici, da je toženka pretirano omejila uporabo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 90. člena ZDavP-2, posledično ni pravilen zaključek, da v obravnavni zadevi ne gre za očitno napako v smislu te določbe. Sama izvedba ugotovitvenega postopka v zvezi z zatrjevano napako pač še ne izključuje, da bi bila ta napaka očitna.
  • 452.
    UPRS Sklep II U 111/2023-34
    12.9.2025
    UP00091251
    ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4.
    zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - izkazanost opravljenega pravniškega državnega izpita - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu
    Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen, da je mogoče pritožbo zoper sklep vložiti le po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit, in opozorjen na pravno posledico, to je zavrženje pritožbe. Kljub temu pa je pritožbo zoper sklep vložil sam, pri čemer ni ne v predhodnem postopku ne v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prav tako ni predložil ustreznega dokazila niti po dodatnem pozivu sodišča.
  • 453.
    UPRS Sodba II U 278/2021-28
    11.9.2025
    UP00088168
    ZAID člen 6, 27, 27/2. Splošni akt o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev (2018) člen 10. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
    Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - poklicno izobraževanje - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - malomarnost - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
    Toženki IZS je za vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje podeljeno javno pooblastilo. To pomeni, da toženka pri tem nastopa kot nosilec javnega pooblastila, zato se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred toženko.

    Ker toženka ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP ter ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
  • 454.
    UPRS Sodba I U 317/2023-15
    10.9.2025
    UP00090244
    ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4.
    davek od dohodka pravnih oseb - dohodek iz kapitala - dividenda - pogodba o odstopu terjatve - posojilna pogodba - povezane osebe - prikrito izplačilo dobička - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
    Davčni organ je v obravnavani zadevi izplačila po posojilni pogodbi in pogodbi o odstopu terjatev prekvalificiral v prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, pri čemer pa ni natančno navedel, kateri dejanski stan je v konkretnem primeru izpolnjen, kar utemeljeno ugovarja tožnik in kar je toženka opredelila šele v odgovoru na tožbo, ki pa ni sestavni del obrazložitve upravnega akta. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi predmetnih odločb davčnih organov, ne izhaja izpolnjenost vseh zakonskih znakov za opredelitev obravnavanih izplačil kot prikritega izplačila po 7. točki 74. člena ZDDPO. Iz obrazložitve izpodbijane pogodbe ne izhaja ugotovitev tržnega neravnovesja v obravnavanem posojilu in navedba okoliščin, iz katerih izhaja, da vesten in pošten poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je zagotovil družbeniku, ne bi zagotovil tudi tretji osebi.
  • 455.
    UPRS Sodba I U 54/2025-28
    10.9.2025
    UP00093066
    Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (2003) člen 4/1-1.
    ohranjanje biotske raznovrstnosti - prostoživeča žival - raziskovalno delo - posredovanje podatkov
    Izmenjava informacij o ohranjanju vrste v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe pomeni širšo obliko znanstvenega sodelovanja, ki ne obsega zgolj posredovanja podatkov o trenutno živih primerkih. Zahteva po živem primerku posamezne živalske vrste ves čas delovanja živalskega vrta bi bila v nasprotju s smislom in namenom Direktive ter Uredbe, ki želita doseči čim širše sodelovanje živalskih vrtov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Če bi bila zahtevana fizična prisotnost primerka, bi to pomenilo, da bi živalski vrt izgubil možnost sodelovanja pri raziskavah takoj, ko primerek pogine, kljub temu, da bi imel večletne dragocene podatke o tej vrsti. Živalski vrt tako ne bi mogel več deliti znanja o vrstah, ki jih je v preteklosti gojil in o katerih ima edinstvene podatke. S tem ne bi mogel prispevati k ohranjanju vrste z izmenjavo znanja, pridobljenega iz dolgoletnega opazovanja.
  • 456.
    UPRS Sodba I U 301/2024-11
    10.9.2025
    UP00090153
    ZOA člen 6, 6/2, 6/2-5, 20, 20/3, 20/5.
    osebna asistenca - invalid - mnenje komisije - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
    Komisija, ki jo določi organ, skladno z 21. členom ZOA po opravljenem razgovoru in izpolnitvi obrazca izdela mnenje o potrebnosti osebne asistence posameznika ter o številu potrebnih ur in vsebini osebne asistence. Vendar to ne pomeni, da Komisija tudi odloča o pravici posameznika do osebne asistence. Odločitev o pravici do osebne asistence je glede na tretji odstavek 20. člena ZOA naloga upravnega organa. Ni torej Komisija tista, ki bi na podlagi ocene vseh v postopku predloženih in izvedenih dokazov, sprejela to odločitev.
  • 457.
    UPRS Sodba I U 1983/2024-65
    10.9.2025
    UP00092169
    ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-5, 49. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 5.
    mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - posebej ranljiva skupina - načelo otrokove koristi - pravica do družinskega življenja - zagotavljanje javnega rada - načelo sorazmernosti - osebne okoliščine - rok za prostovoljno zapustitev države

    Odločba o vrnitvi mora biti sprejeta ob "strogem" spoštovanju zahtev iz člena 5 Direktive 2008/115/ES. Ta državam članicam pri izvajanju te direktive nalaga, da ustrezno upoštevajo, med drugim tudi največje koristi otroka in družinsko življenje. Države članice bi morale pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati "največjim koristim otroka", in da bi moralo biti v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) spoštovanje družinskega življenja najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju te direktive. Pravica do družinskega življenja pride v poštev v zvezi z odločitvami o vrnitvi tujca. V primeru, ko se odloča o vrnitvi tujca v izvorno državo, opraviti celovito presojo te pravice v razmerju do pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanje javnega reda (in nacionalne varnosti) ter v zvezi s tem v skladu z načelom sorazmernosti oceniti, ali je bilo v upravnem postopku z izpodbijanim ukrepom države o vrnitvi tujca v izvorno državo prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja. Tožena stranka mora pri izdaji odločbe o vrnitvi, opraviti presojo pravice do družinskega življenja glede na osebne okoliščine, na katere se tožnik sklicuje in ki zahteva ustrezno upoštevanje, med drugim, največje koristi otroka in družinskega življenja. Koristi otroka upoštevati tudi, če se odločba o vrnitvi sprejme zoper starše otroka, in torej otrok ni naslovnik zadevne odločbe.

  • 458.
    UPRS Sodba IV U 81/2025-10
    10.9.2025
    UP00088163
    ZBPP člen 41, 42, 43. URS člen 2, 23, 25.
    neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vročanje - dolgotrajnost postopka
    Ker je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal z zakonom določen cenzus in se je tekom koriščenja pravice do BPP njegov finančni položaj in položaj družinskih članov spremenil, pa tožnik sodišča o spremenjenih okoliščinah ni obvestil, je toženka pravilno odločila, da je tožnik dolžan zaradi neupravičeno dodeljene BPP povrniti znesek, ki je bil na podlagi sklepa toženke izplačan iz sredstev BPP kot strošek zastopanja po odvetnici na podlagi predhodno dodeljene BPP.

    Med strankama je nesporno, da je bila izpodbijana odločba izdana 13. 9. 2019, vendar pa je bila tožniku vročena šele 26. 5. 2025. Zato tudi drži, da navedena odločba v času vložitve tožnikove tožbe v upravnem sporu še ni postala pravnomočna, saj je tožnik zoper njo vložil tožbo v upravnem sporu. S tem pa je po presoji sodišča tožnik tudi dobil možnost učinkovitega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo, s katero se je po vročitvi seznanil. Sodišče v zvezi z dolgotrajnostjo vročanja izpodbijane odločbe tožniku dodaja še, da s tem tožnik ni utrpel nobenih drugačnih stroškovnih posledic, kot bi ga zadele, če bi mu bila odločba vročena prej. Tožnik je namreč v skladu z II. točko izreka izpodbijane odločbe dolžan v plačilo naložen znesek poravnati v roku 30 dni od prejema odločbe, zato zanj pred vročitvijo izpodbijane odločbe in pred potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz te odločbe tudi niso mogle nastati nobene škodljive posledice.
  • 459.
    UPRS Sodba I U 1031/2022-18
    10.9.2025
    UP00090149
    ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/1. ZDavP-2 člen 93, 125, 125/3, 126, 126/6.
    davčna izvršba - samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti - zastaranje - vrstni red poplačila - pravica do izjave - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja
    Davčni organ s plačilom davčnega zavezanca sicer zapre terjatve iz naslova tistega davka, ki ga davčni zavezanec navede v plačilnem nalogu, vendar pa znotraj posamezne vrste davka zavezanec ne more sam določati vrstnega reda plačil in torej ne more doseči prednostne poravnave pozneje dospele obveznosti te vrste davka.

    Ob upoštevanju pretrganja relativnega zastaralnega roka s sklepoma o davčni izvršbi in upoštevajoč čas zadržanja teka zastaralnega roka zaradi trajanja postopka osebnega stečaja ter epidemije Covid izterjava davčnih obveznosti ni ne relativno in ne absolutno zastarala.
  • 460.
    UPRS Sodba IV U 111/2025-6
    8.9.2025
    UP00088180
    ZBPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/8.
    dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - nepremično premoženje - hipoteka
    Sodišče pritrjuje razlagi toženke, da vknjižena hipoteka, četudi gre za maksimalno hipoteko (sama po sebi) še ne pomeni, da prosilec s tem premoženjem ne more razpolagati. Poleg tega tudi dejstva o dejanskem stanju te nepremičnine, da gre za nedokončano hišo, z začasno streho, brez elektrike, z golimi stenami in začasno zasteklitvijo, še ne pomeni, da s takšno nepremičnino lastnik ne bi mogel razpolagati. Glede na navedeno sodišče pritrjuje toženki, da tožnik ni uspel izkazati, da z nepremičnino, ki je ne uporablja, ne bi mogel razpolagati in jo je pravilno upoštevala kot tožnikovo premoženje pri presoji izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>