ZOR člen 16, 178, 178/2, 210, 211. ZTVCP člen 45, 46, 50.
neupravičena pridobitev - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - pravila vračanja - regres zavarovalnice - stopnja krivde - izplačilo odškodnine
Vožnja motornega vozila po prednostni cesti z znatno prekoračeno hitrostjo (125 km/h namesto 80 km/h) ni nepredvidljivo napačno ravnanje za traktorista, ki prečka to cesto. Zato je tudi traktorist delno odgovoren za škodo, nastalo zaradi trčenja vozil.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - pretep
Pri ugotavljanju in oceni tožničinega prispevka ni mogoče upoštevati večletnega različnega dogajanja med razvezanima zakoncema, saj drugi dogodki niso v pravno upoštevni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom.
ZOR člen 170, 200, 200/1, 200/2, 203. Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih člen 30, 30-3.
povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - škoda, povzročena pri delu ali v zvezi z delom - odgovornost upravljalca javnega kopališča - utopitev v javnem kopališču - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Opustitev pravočasnega reševanja iz vode je direktno povzročila tožnikovo dolgotrajno ležanje v vodi, zaradi katerega so bile posledice utopitve pri tožniku hujše, kot bi lahko bile, če bi reševalec iz vode reagiral takoj. Ker ga ni bilo ob bazenu, tega ni storil. Z reševanjem pa tudi ni pričel ali nadaljeval potem, ko so tožnika iz vode rešili ostali kopalci.
Sodišči nižjih stopenj sta odškodnino utemeljeno priznali, vključno za čas od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti pa do izteka najemne pogodbe. Zaradi ugotovljenih vzrokov spora, ravnanja tožencev, ko sta fizično preprečila tožnici nadaljnje poslovanje, ker svojega ponašanja do tožnice nista spremenila in tožnici tudi ne izročila lokala, je pravno utemeljen sklep, da navedeno kratko obdobje (od časa, ko je bilo možno sprožiti izvršilni postopek pa do poteka najemne pogodbe) ni opravičevalo tožničinih finančnih sredstev (za zagon poslovanja), ki bi lahko presegala izgubljeni dobiček, pri čemer pa je povsem odprto, ali bi v navedenem času do realizacije izvršbe sploh lahko prišlo.
odškodninska odgovornost zavarovalnice - statusne spremembe - prenehanje zavarovalnih skupnosti - odgovornost za obveznosti zavarovalnih skupnosti - solidarna odgovornost
Temeljno pravno podlago za odločitev o toženkini odškodninski odgovornosti predstavlja določilo 124. člena ZTSPOZ, ki se glasi: z dnem vpisa zavarovalne organizacije v sodni register preidejo nanjo vse pravice in obveznosti iz pogodb o premoženjskem in osebnem zavarovanju in o pozavarovanju ter vse druge pravice in obveznosti skupnosti. Katere so te skupnosti, s katerih se prenesejo vse druge pravice in obveznosti na zavarovalne organizacije, pa izhaja iz prvega odstavka 120. člena istega zakona: to so skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja ter pozavarovalne skupnosti, ustanovljene po Zakonu o temeljih premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list bivše federacije št. 24/76).
Po tožničini nezgodi (ki je bila 18.9.1990) izvršena toženkina reorganizacija (28.12.1990), ne more vplivati na tožničino pravico, da zahteva odškodnino od toženke kot ene od prej solidarno zavezanih skupnosti prejšnje Zavarovalne skupnosti ... Ta zaključek ima oporo v 124. členu ZTSPOZ (ki je vsebinsko skladen s pozneje noveliranim 187.a členom Zakona o podjetjih - Uradni list bivše federacije št. 46/90, ki je izrečno predpisal solidarno odgovornost pozneje nastalih podjetij zaradi reorganizacije njihovih pravnih prednikov).
položaj stranke v postopku - opravljanje dejavnosti državnih organov
Ocena obstoja ovire iz 1. odst. 19. čl. ZDen ni odvisna od vprašanja, v čigavo premoženje ta nepremičnina spada, ampak od vprašanja, ali ta nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti državnih organov. Če nepremičnina služi taki dejavnosti, potem ima stranka, ki v praksi tako dejavnost izvaja, po 60. čl. ZDen in 49. čl. ZUP, za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, pravico udeleževati se postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - načelo procesne ekonomije
Okolnost, da tožeča stranka dela na sodišču že večje število let, kar lahko pri nasprotni stranki povzroči dvome v objektivnost sojenja na takem sodišču, predstavlja tehten razlog za delegacijo drugega sodišča. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela procesne ekonomije (10. člen ZPP), po katerem se mora sodišče v vseh fazah postopka prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški, je vrhovno sodišče določilo Okrožno sodišče v Kranju za delegirano sodišče, ki je krajevno najbližje tudi bivališčema pravdnih strank.
ZDen člen 68.ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. ZUP (1986) člen 208, 243.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja - začasna odredba - uporaba zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij kot poznejšega predpisa
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen (začasna odredba) ne more biti več pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04673
ZNP člen 70.URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 51, 51/3.
varstvo osebne svobode - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje
Kljub človekovi pravici do prostovoljnega zdravljenja in pravici do osebne svobode je dopustna tudi prisilna hospitalizacija ali pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji tudi take osebe, ki ogroža "samo" svoje življenje ali le sebi povzroča hudo škodo. Izpolnjena pa morata biti še dva pogoja: da taka oseba zaradi duševne bolezni ali zaradi duševnega stanja ni sposobna sama sprejeti zavestne odločitve o zdravljenju in če je tak ukrep nujno potreben zaradi varstva drugih ustavnih pravic take osebe, to je pravice do življenja, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti in pravice do zdravstvenega varstva.
dolžnost staršev preživljati otroka - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - prosta presoja dokazov - zaslišanje priče - materialno procesno vodstvo
Res so nastopile spremenjene okoliščine, ki sicer lahko vplivajo na drugačno porazdelitev preživninskega bremena roditeljev, vendar so bile ugotovljene na obeh straneh. Tudi teža ugotovljenih sprememb je na obeh straneh enakovredna, kar pomeni, da je rezultat primerjave sprememb zopet uravnotežen tako, kot je bil ob določitvi preživnine in zato ni razlogov za njeno spreminjanje.
Priznanje dejstev je procesno dejanje, s katerim pravdna stranka izjavi, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi temelji svoj zahtevek. Tako dejanje ima po prvem odstavku 221. člena ZPP/77 za posledico le, da priznanih dejstev ni treba dokazovati. Pripoznava tožbenega zahtevka pa je enostransko procesno dejanje toženca, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tako procesno dejanje ima za posledico, da sodišče na podlagi prvega odstavka 331. člena ZPP/77 brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrečna, jasna in nepogojna.
varstvo lastninske pravice - nedobroverna posest - povrnitev vrednosti obranih plodov - generična stvar
Pobrana sredstva konkretno tožena stranka najbrž ne more vrniti (ker gre za denar kot generično stvar), zato je dolžna povrniti vrednost obranih plodov (drugi odstavek 39. člena ZTLR), ki je enaka vrednosti pobranih zneskov parkirnine.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost delodajalca - zamudne obresti - zamuda dolžnika
V zvezi z omenjenimi stališči toženca kot revidenta revizijsko sodišče ugotavlja, da niso utemeljena. Revizijsko sodišče je v podobnih primerih že sprejelo stališče, da je pravica delavca, kateremu je nezakonito prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu, posebna pravica in ne pravica do odškodnine po predpisih ZOR.
Predpisi ZOR urejajo delavčevo pravico do odškodnine. Ti predpisi urejajo vprašanje odškodninske odgovornosti delodajalca, če ta nezakonito odloči o tem, da delavcu preneha delovno razmerje. Teh pravic, ki so kogentne narave, ni mogoče spremeniti z določili kolektivnih pogodb. Hkrati je treba upoštevati, da so kolektivne pogodbe po svoji naravi pravni viri, s katerimi lahko stranke kolektivnih pogodb urejajo ob zakonsko določenih tudi druge delavske pravice in da je mogoče s kolektivnimi pogodbami priznati zaposlenim širši obseg pravic, kot je določen s heteronormnimi normami.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zmota - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Tožnikov izostanek z dela bi lahko opravičevala le zatrjevana bistvena zmota glede obstoja odločilne okoliščine, da mu je bil za sporni čas ponovno odobren bolniški stalež. Če je tožnik mislil, da napotitev na specialistični pregled pomeni hkrati tudi pravno priznano začasno zadržanost z dela, je bil, po presoji revizijskega sodišča, v zmoti zaradi svoje nezadostne skrbnosti.
Ugotovitev invalidnosti I. kategorije in priznanje pravice do invalidske pokojnine je vezano na izgubo delovne zmožnosti (določba 34. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98). Do izgube delovne zmožnosti pride, kadar zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom (določba tretjega odstavka 27. člena ZPIZ). Ker je bilo za revidentko ugotovljeno, da glede na svoje zdravstveno stanje lahko opravlja lažje delo v skrajšanem, štiriurnem delovnem času, to pomeni, da pri njej ni mogoče ugotoviti prve kategorije invalidnosti in ji priznati pravico do invalidske pokojnine.
ZDR (1990) člen 100, 1001/-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev, da delavec nima znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katera je razporejen
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 100. člena ZDR bi delavcu pravno veljavno prenehalo delovno razmerje, če bi delodajalec potem, ko delavec ni opravil izpita iz higienskega minimuma, ugotovil, da obstoji za delavca drugo ustrezno delovno mesto in da bi mu ponudil delo na tem delovnem mestu. Ker delodajalec ni ugotavljal, ali delavcu lahko zagotovi nadaljevanje dela na navedeni način, sodišče pa je ugotovilo, da tega ni storil in da so bile dane takšne možnosti, je delovno razmerje prenehalo nezakonito. Po Konvenciji št. 158 MOD bi moral navedena dejstva dokazati delodajalec, vendar tega ni storil.
ZPPSL člen 8, 8/2, 51. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.ZJSRS člen 1. ZPP (1977) člen 393.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - delovno razmerje pri delodajalcu
Z določili 2. odst. 8. člena ZPPSL (1993) je bilo določeno, da imajo delavci, katerim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po ZPPSL tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. S tem je bila dana možnost, da bi se pravice, ki sicer po splošni pravni ureditvi pripadajo presežnim delavcem, eventualno uredile v drugačnem obsegu za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. S sprejetjem Zakona o jamstvenem skladu v letu 1997 (ZJSRS) ni prišlo do izpolnitve zahteve iz 2. odstavka 8. člena ZPPSL, saj je ta zakon ob sprejetju leta 1997 določil le način uveljavljanja že priznanih delovnopravnih pravic zaposlenih (1. člen ZJSRS). Za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJS 1999 izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah tako ni neposredne pravne podlage, zato je bilo treba revizijo tožnice zavrniti (393. člen ZPP).