delovno razmerje pri delodajalcu - procesne možnosti uveljavljanja nasprotne tožbe in pobotnega ugovora - obstoj pravde
Ista terjatev se zato ne more uveljavljati istočasno dvakrat, enkrat ugovarjati v pobot in drugič uveljavljati s tožbo, saj bi to na eni strani lahko zmanjševalo pravno varnost, po drugi strani pa bi bilo v nasprotju z načelom procesne ekonomije.
ZDR (1990) člen 90, 90/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa - sodni postopek - materialno pravo - dejansko stanje
Za ugotovitev, da je revident huje kršil delovne obveznosti po določbi 4. točke 84. člena Pravilnika ne more zadoščati ugotovitev, da je očitno zanemaril delovne zadolžitve oziroma si jih je po svoje razlagal, saj bo treba ugotoviti, katere so te zadolžitve, ki naj bi jih zanemaril in kakšne so bile ali bi lahko bile posledice zaradi zanemarjanja teh zadolžitev. Šele, če se bo ugotovilo in obrazložilo oba konstitutivna elementa hujše kršitve delovne obveznosti, bo mogoče zaključiti, ali so bili izpolnjeni pogoji za preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (drugi odstavek 90. člena ZDR).
ZDR (1990) člen 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Določila 89. člena ZDR določajo, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče za hujše disciplinske kršitve le, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen, ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Po določilih 4. in 9. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 (Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe št. 15/92) mora delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi resnega razloga, dokazati, da je bila odpoved zakonita, ker v zvezi z disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja pomeni, da mora dokazati, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji, ki jih določa zakon za izrek takšnega ukrepa. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica s svojim ravnanjem povzročila katero izmed škodnih posledic disciplinske kršitve, ki jih navaja 89. člen ZDR. Tožena stranka sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijala zaradi napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je mogoče v revizijskem postopku preveriti pravilnost uporabe materialnega prava le ob upoštevanju takšnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje.
ZTPDR člen 62, 63, 63/2. Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 10.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - vabilo na obravnavo in zaslišanje pred disciplinskim organom
Tožnik na sejo disciplinskega organa ni bil vabljen, kar tudi zahteva določba 62. člena ZTPDR, niti ni bil pred disciplinskim organom zaslišan (drugi odstavek 63. člena ZTPDR). Zato so dane kršitve zakona, tudi če ne upoštevamo, da tožena stranka v svojih aktih ni uredila načina vodenja disciplinskega postopka, čeprav bi ga morala (določba 10. člena kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, Uradni list RS, št. 14/91), dovolj za zaključek, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika voden v nasprotju z veljavnimi predpisi in da je bil zato nezakonit.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS04774
ZOR člen 371, 378, 378/1-1, 759, 759/1.SZ člen 22, 22/1, 22/5, 24, 24/4, 28, 29, 146, 146/2. ZPP (1977) člen 7, 7/1, 408, 408/1. ZSG člen 51, 51/1. ZIP člen 21, 21/2, 35, 35/1, 55a, 55a/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz overjenih poslovnih knjig - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravna narava verodostojne listine - dokazi - upravljanje v večstanovanjskih hišah - obratovalni stroški - naročilo - obveznosti naročitelja - povrnitev stroškov prevzemniku naročila - zastaranje - splošni zastaralni rok - enoletni zastaralni rok - pravno mnenje
Kadar je v primeru, ko gre za izterjavo obratovalnih stroškov večstanovanjske hiše (četrti odstavek 24. člena SZ) od posameznega etažnega lastnika, treba opredeliti pogodbeno razmerje, ki je podlaga obveznosti etažnega lastnika, kot pogodbo o naročilu (po XVIII.
poglavju ZOR), tedaj je treba pritrditi stališču, da za terjatve iz 759. člena ZOR velja splošni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS05164
SZ člen 117, 117/1, 117/3, 117/5, 119, 120.ZOR člen 27, 183, 210. ZSR člen 2, 2/1, 4.
privatizacija stanovanj - kontrahirna dolžnost - obveznosti kupca - vsebina zahteve za odkup stanovanja - odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - povrnitev škode - vrnitev najemnine - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - prodaja garaže - pomožni stanovanjski prostori - zakup
Zahteva za odkup stanovanja mora biti določna, to je vsebovati mora navedbo predmeta nakupa (ki se lahko nanaša le na stanovanje, na katerem je imel privatizicijski upravičenec stanovanjsko pravico) in izbiro pogojev plačila kupnine (iz drugega in tretjega odstavka 117. člena oziroma 119. in naslednjih členov SZ). Le taka zahteva omogoča lastniku stanovanja, da v predpisanem 30 dnevnem roku po vloženi zahtevi oblikuje ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe, ki je sklenjena s trenutkom, ko privatizacijski upravičenec ponudbo sprejme. Pri tem je še pomembno, da pravno predstavlja stanovanje nedeljiv materialnopravni pojem (po definiciji 2. člena SZ so sestavni del stanovanja tudi pomožni prostori) ter je zato stanovanje praviloma v pravnem prometu kot celota. To pa pomeni dalje, da kadar so pomožni prostori sestavina določenega stanovanja, ne morejo biti proti volji prizadetih v pravnem prometu samostojno, tako kot tudi ne stanovanjski prostori iz prvega odstavka 2. člena SZ brez pomožnih prostorov, kadar jih imajo.
Pravna ureditev sklepanja prodajnih pogodb za stanovanja po privatizacijskih določbah SZ pomeni specialno ureditev, ki jo je treba upoštevati v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti lastnika stanovanja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka za povrnitev plačane (neprofitne) najemnine zato, glede na ugotovljeno dejansko podlago odločanja, niti ni mogoče obravnavati po določbah ZOR (ne po 183. ne po 210. in naslednjih členih).
Ker je toženka odklonila prodajo stanovanja zato, ker je tožnik terjal odkup stanovanja skupaj z garažo, je pravilen sklep, da toženkina odklonitev prodaje ni bila protipravna in da zato ne more odgovarjati za sporno škodo, ki naj bi nastala tožniku v posledici odklonitve zahtevane prodaje.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - stvarna pristojnost upravnih organov - odločanje o stvari iz sodne pristojnosti
Tožena stranka je, kljub citiranju določb o pristojnosti upravnih organov, samo ugotovila, da gre v konkretnem primeru za prostovoljno dogovorjen prenos lastnine in da takega prenosa ni mogoče šteti za prisilno podržavljenje. S takim stališčem je samo kršila določbe o pristojnosti po ZDen.
ZIL člen 19, 19/1-9. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 5. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine člen 6, 6-1.
zavarovanje blagovne in storitvene znamke - kratica države
Bistveno je, da prepoved zavarovanja znamke, ki vsebuje kratico imena kakšne države, določa zakon (9. točka 1. odst. 19. čl. ZIL), ki ni v nasprotju z določbami 1) 6 ter člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, saj 6. člen te konvencije določa, da pogoje za prijavljanje in registracijo tovarniških ali trgovskih znamk določi vsaka država s svojo nacionalno zakonodajo; možnost omejitve varstva znamke skladno z navedeno konvencijo izhaja tudi iz Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (5. člen).
ZUS člen 1, 1/1, 1/3, 34, 34/1-1.ZUstS člen 1, 1/3, 43, 48.
začasna odredba - narava akta ustavnega sodišča - sodna pristojnost
Ne glede na to, ali ustavno sodišče določbe zakona razveljavi po 43. členu ZUstS ali pa ugotovi neskladnost z Ustavo RS po 48. členu tega zakona, ima njegova odločitev naravo splošnega akta in ne posamičnega akta. Zato tudi opustitev uskladitve zakona z ustavo ni ne posamični akt in ne posamično dejanje, ki bi ga bilo mogoče nadomestiti s sodno odločbo.
Članstvo v Kulturbundu, v katerega so Nemci sprejemali le pripadnike nemške narodnosti po merilih, ki so jih sami določili, je po presoji sodišča zadostna podlaga za dejansko ugotovitev nemške narodnosti osebe. Domnevo o nelojalnosti pa se lahko izpodbija, vendar le z navajanjem in dokazovanjem konkretnih okoliščin, ne zgolj s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija - dostop do sosednje parcele
Ni stvar lokacijskega postopka določitev in ureditev dostopa do sosednje parcele. Določitev, kje natanko bo potekala služnostna pot in kakšna bo, je stvar dogovora samih strank, ne pa upravnega organa v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - meje pooblastil odločanja denacionalizacijskega organa
Denacionalizacijski postopek ni izvršilni postopek, s katerim bi se izvedla arondacijska odločba oz. zakupna pogodba, sklenjena med razlaščenko in Agrokombinatom.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino - nastanek nove stvari - posebno premoženje zakonca
Sporna hiša torej ni bila pridobljena šele v času trajanja zakonske zveze, zato ni skupno premoženje po drugem odstavku 51. člena ZZZDR. To bi sicer lahko postala v primeru, če bi zaradi vlaganj spremenila substanco in postala povsem nova stvar. Vlaganja v njeno okolico (okrog 30 m2 asfalta), obnova balkona in skupno odplačevanje toženkinih kreditov za ta dela, ki jih zatrjuje tožnik, že po naravi stvari ne spreminjajo substance hiše. Lahko sicer povečajo vrednost hiše in omogočajo obligacijski zahtevek, ne morejo pa vplivati na nastanek skupne lastnine.
razmerja staršev do otrok - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnega otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, po katerem je tožnica kot redna študentka upravičena do preživnine (123. člen ZZZDR) in je toženec zaslužil povprečno na mesec približno 67.000,00 SIT ter za sinovo preživljanje porabil 13.000,00 SIT, je v skladu z določbo 129. člena ZZZDR odločitev, da prispeva za tožničino preživljanje v obravnavanem obdobju po 10.000,00 SIT na mesec.
ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/4, 488, 495, 495/4.
postopek v gospodarskih sporih - vročanje - vabilo za narok - rok za pripravo na narok
Določba četrtega odstavka 293. člena oziroma prvega odstavka 286. člena ZPP o 8 dnevnem roku za pripravo na narok, velja tudi za postopek v gospodarskih sporih (488. člen ZPP). Tudi iz določil tretjega in četrtega odstavka 495. člena ZPP o možnostih hitrega in poenostavljenega vabljenja strank na glavno obravnavo ne izhaja, da bi pri tem sodišču ne bilo treba spoštovati omenjenega roka 8 dni.
pridobitev lastninske pravice - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - ženitna pogodba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.
vzgoja in varstvo otroka po razvezi zakonske zveze - preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Možnosti vsakega od staršev je potrebno oceniti ob upoštevanju celotnega premoženjskega stanja vsakega od staršev in ne le ob upoštevanju denarnih zneskov, ki jih starši otrok prejemajo mesečno iz naslova delovnega razmerja oziroma, kot v primeru tožene stranke, iz naslova denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Nadomestilo, ki ga toženec prejema, res ni visoko, vendar pa to nadomestilo ni edini mesečni dohodek toženca, saj, kot je sam izpovedal, sodišče pa to tudi navedlo v razlogih sodbe, njegovi redni mesečni izdatki krepko presegajo višino nadomestila (samo za prehrano in stroške vzdrževanja stanovanja porabi mesečno 88.000 SIT, kar je kar 50.000 več, kot pa znaša mesečno nadomestilo). Revizijsko vztrajanje toženca, da je pomembna le višina nadomestila, ki ne omogoča tako visoke preživninske obveznosti, zato ni utemeljeno.
ZOR člen 154, 154/1. Odlok o javnem redu in miru v občini Kranj člen 16, 16-2, 16-3.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - opustitev čiščenja snega in preprečevanja poledice
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila ZOR o odgovornosti, ki načeloma uzakonja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, zaradi katerega bi morala tožena stranka dokazati, da je tožnici nastala škoda brez njene krivde. To ji v pravdi ni uspelo , saj Odlok o javnem redu in miru v Občini Kranj nalaga lastnikom poslovnih zgradb določeno aktivnost. Tako morajo očistiti sneg z dohodka k poslovni stavbi in "ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem" (2. in 3. točka 16. člena Odloka). Seveda navedena aktivnost ni sama sebi namen, temveč je predpisana zato, da se poslovnim strankam omogoči normalen in nenevaren dostop do zgradb.
ZSZ (1977) člen 2, 2/2. ZPDS člen 6, 8, 8/1. Navodilo o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - pravica uporabe - etažna lastnina - pomožni objekti - stavbno zemljišče v družbeni lasti
Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti. Morebitna okoliščina, da je pomožni objekt samostojen predmet lastninske pravice, ne vpliva na obseg funkcionalnega zemljišča h glavnemu objektu.
povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varnost pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Delo, pri katerem se je tožnica poškodovala, ni bilo organizirano tako, da bi bila zagotovljena varnost. Zaradi tega je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Toda to tožnice ne obvezuje, da tudi sama skrbi za svojo varnost pri delu. Poseg z roko pod delujoči stroj pomeni hudo neprevidnost. Zato je podana tožničina 20 % sokrivda.
Do deljene odgovornosti pride pri vsaki stopnji delavčeve krivde, torej tudi pri majhni malomarnosti.