razmerja staršev do otrok - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnega otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, po katerem je tožnica kot redna študentka upravičena do preživnine (123. člen ZZZDR) in je toženec zaslužil povprečno na mesec približno 67.000,00 SIT ter za sinovo preživljanje porabil 13.000,00 SIT, je v skladu z določbo 129. člena ZZZDR odločitev, da prispeva za tožničino preživljanje v obravnavanem obdobju po 10.000,00 SIT na mesec.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino - nastanek nove stvari - posebno premoženje zakonca
Sporna hiša torej ni bila pridobljena šele v času trajanja zakonske zveze, zato ni skupno premoženje po drugem odstavku 51. člena ZZZDR. To bi sicer lahko postala v primeru, če bi zaradi vlaganj spremenila substanco in postala povsem nova stvar. Vlaganja v njeno okolico (okrog 30 m2 asfalta), obnova balkona in skupno odplačevanje toženkinih kreditov za ta dela, ki jih zatrjuje tožnik, že po naravi stvari ne spreminjajo substance hiše. Lahko sicer povečajo vrednost hiše in omogočajo obligacijski zahtevek, ne morejo pa vplivati na nastanek skupne lastnine.
ZOR člen 154, 154/1. Odlok o javnem redu in miru v občini Kranj člen 16, 16-2, 16-3.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - opustitev čiščenja snega in preprečevanja poledice
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila ZOR o odgovornosti, ki načeloma uzakonja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, zaradi katerega bi morala tožena stranka dokazati, da je tožnici nastala škoda brez njene krivde. To ji v pravdi ni uspelo , saj Odlok o javnem redu in miru v Občini Kranj nalaga lastnikom poslovnih zgradb določeno aktivnost. Tako morajo očistiti sneg z dohodka k poslovni stavbi in "ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem" (2. in 3. točka 16. člena Odloka). Seveda navedena aktivnost ni sama sebi namen, temveč je predpisana zato, da se poslovnim strankam omogoči normalen in nenevaren dostop do zgradb.
vzgoja in varstvo otroka po razvezi zakonske zveze - preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Možnosti vsakega od staršev je potrebno oceniti ob upoštevanju celotnega premoženjskega stanja vsakega od staršev in ne le ob upoštevanju denarnih zneskov, ki jih starši otrok prejemajo mesečno iz naslova delovnega razmerja oziroma, kot v primeru tožene stranke, iz naslova denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Nadomestilo, ki ga toženec prejema, res ni visoko, vendar pa to nadomestilo ni edini mesečni dohodek toženca, saj, kot je sam izpovedal, sodišče pa to tudi navedlo v razlogih sodbe, njegovi redni mesečni izdatki krepko presegajo višino nadomestila (samo za prehrano in stroške vzdrževanja stanovanja porabi mesečno 88.000 SIT, kar je kar 50.000 več, kot pa znaša mesečno nadomestilo). Revizijsko vztrajanje toženca, da je pomembna le višina nadomestila, ki ne omogoča tako visoke preživninske obveznosti, zato ni utemeljeno.
ZSZ (1977) člen 2, 2/2. ZPDS člen 6, 8, 8/1. Navodilo o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte člen 6.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - pravica uporabe - etažna lastnina - pomožni objekti - stavbno zemljišče v družbeni lasti
Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti. Morebitna okoliščina, da je pomožni objekt samostojen predmet lastninske pravice, ne vpliva na obseg funkcionalnega zemljišča h glavnemu objektu.
Sodniki morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, ne glede na poklic oziroma funkcije pooblaščencev pravdnih strank.
Dejstvo, da je tožena stranka pooblastila za zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dolgoletnega okrajnega sodnika ne sme in ne more vplivati na sojenje, zlasti pa to ni tehten razlog za določitev drugega okrožnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožnica v delovnem razmerju na sodišču
Okoliščina, da je tožnica redno zaposlena pri Okrajnem sodišču na Ptuju, pomeni glede na vsebino spora in prostorsko povezanost ter majhnost obeh sodišč na Ptuju tehten razlog iz 67. člena ZPP. Navedeno dejstvo utegne pri nasprotni stranki povzročiti dvom v nepristranskost sojenja.
ZOR člen 67, 67/1, 73, 348. ZPP (1977) člen 219, 220.
dokazi in izvajanje dokazov - neposredni dokazi - posredni ali indicijski dokazi - pogodba o delu - oblika pogodbe
Zakon o pravdnem postopku res ne ureja posebej neposrednih in posrednih dokazov, pač pa to razliko pozna pravna teorija. Pri tem je treba opozoriti, da ne gre za neposredno ali posredno (n.pr. po zaprošenem sodniku) izvedene dokaze, temveč za dokaze, s katerimi se neposredno ugotavljajo pravno relevantna dejstva, in za tiste, iz katerih sodišče samo sklepa na obstoj pravno relevantnih dejstev. O teh teorija govori kot o posrednih ali indicijskih dokazih.
povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varnost pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Delo, pri katerem se je tožnica poškodovala, ni bilo organizirano tako, da bi bila zagotovljena varnost. Zaradi tega je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Toda to tožnice ne obvezuje, da tudi sama skrbi za svojo varnost pri delu. Poseg z roko pod delujoči stroj pomeni hudo neprevidnost. Zato je podana tožničina 20 % sokrivda.
Do deljene odgovornosti pride pri vsaki stopnji delavčeve krivde, torej tudi pri majhni malomarnosti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - različna merila za povišanje cen v različnih conah
Zoper odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 21/94), že zaradi različnih objektov v drugih conah, v upravnem sporu ni mogoče uspeti z ugovorom o neupravičeni uporabi različnih meril pri povišanju cene po m2 za hidroenergetske objekte (7. člen), za katero je v skladu z 58. členom ZSZ določeno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
letno poročilo družbe - poslovna poročila družbe - izpodbojnost sklepa o potrditvi letnega poročila
Letno poročilo sestoji iz letnega računovodskega poročila in iz poslovnega poročila.
Poročilo revizorja ni sestavni del letnega poročila družbe.
Poslovno poročilo (kot sestavni del letnega poročila) mora vsebovati podatke o izdajanju in odkupovanju lastnih delnic. Če jih ne, je to izpodbojni razlog po 2. al. 1. odst. 370. člena ZGD.
Izpodbojni razlogi, navedeni v prvem odstavku 370. člena ZGD, so neodvisno od obstoja predpostavk izpodbijanja, navedenih v 364. členu ZGD.
povrnitev gmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - škoda, povzročena po divjadi - odgovornost lovske organizacije - denarna odškodnina
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da mora lovska organizacija, ki upravlja lovišče, po 68. členu Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD, Ur.l.SRS, št. 25/76) preprečevati škodo, ki jo divjad napravi premoženju ali ljudem in ugotovitvi, da tožena stranka ni poskrbela za postavitev prometnega znaka, ki bi opozarjal na divjad na cesti, sta nižji sodišči pravilno uporabili tudi materialnopravna določila Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in po 71. členu ZVGLD toženi stranki naložili povrnitev škode na avtomobilu, ki je v lasti tožeče stranke.
ZOR člen 177, 177/1, 177/2, 179. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1. ZZNPSR člen 1, 2, 3, 4, 4/1, 5, 5/1.URS člen 23. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
revizija - objektivna odgovornost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - povzročitev škode - pravica do sodnega varstva - oprostitev odgovornosti - odgovornost proizvajalca stvari z napako - promet z živili - okužba s salmonelo - zakonitost in pravilnost sodbe - pravica do poštenega sojenja
Glede na uzakonjeno objektivno odgovornost proizvajalca za stvari z napako (179. člen ZOR) potrošniku ni treba dokazovati konkretne storitve ali opustitve v proizvodnem procesu, ki je povzročila napako proizvoda. Proizvajalec mora dokazati, da napaka v proizvodnji ni bila mogoča in da je osnovni vzrok v okoliščinah, za katere ne odgovarja.
ZOR člen 319, 319/2, 1107, 1107/2. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 21.
prodaja - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - vsebina naročilnice - navidezno pooblastilo - kraj izpolnitve obveznosti - iskovine - uzance
Glede na določilo 21. uzance Splošnih uzanc za blagovni promet pismeni naročili X. vežeta toženo stranko, ker sta na naročilnicah žiga tožene stranke v glavi in pri podpisu, obe sta običajno podpisani in se nanašata tudi na blago - zelenjavo, s katero obe stranki trgujeta v okviru registrirane dejavnosti. Iz računov tudi izhaja, da se promet nanaša na običajno vrsto in količino blaga.
Tožeča stranka tedaj ni imela razloga, da bi zahtevala še posebno pooblastilo za naročanje zelenjave.
ZDen člen 3, 4, 5, 56.ZNP člen 7, 7/1, 37.ZS člen 109, 110, 110/2.
denacionalizacija - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - vrnitev premoženja - pogodba namesto razlastitve - pravna mnenja
Po prvem odstavku 7. člena ZNP sodišče opravi narok le, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Posebni zakon, ki ureja denacionalizacijo, ne predvideva obveznega naroka in ker narok tudi ni bil potreben, saj je sodišče lahko odločilo na podlagi navedb predlagateljice in predloženih listin, ne gre za očitane bistvene kršitve postopka.
Na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bilo sprejeto pravno mnenje, po katerem podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen.
Dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti je lahko višja od zakonsko določene. Zakonsko določena obrestna mera zamudnih obresti se uporabi samo takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače.
Če statut d.d. določa, da se sklic skupščine objavi v določenem dnevniku, se sicer sklic skupščine lahko objavi tudi v Ur.l.RS. Ta objava pa ne nadomesti objave sklica v dnevniku, določenem v statutu. Zato so sklepi sprejeti na skupščini, katere sklic je bil objavljen samo v Ur.l.RS, nični.
preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - sodba - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave
Toženčeva trditev, da bi morali sodišči upoštevati, da se bo v kratkem zvišala najemnina za njegovo stanovanje, je zmotna. Če bi nižji sodišči to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti. Po 304. členu ZPP 1977 razsodi sodišče tedaj, ko je dejansko stanje v zadevi dovolj pojasnjeno, da se lahko izda sodba. Izdana sodba se nanaša na tisto dejansko in pravno stanje, kot je obstajalo na koncu zadnje ustne obravnave. Poznejših sprememb ne zajema, ker ni mogoče predvideti vseh sprememb in okoliščin, ki bodo nastale.
sposobnost biti stranka - pravna osebnost - pridobitev lastnosti pravne osebe - sprememba firme
Z vpisom v sodni register pridobi gospodarska družba po določilu prvega odstavka 3. člena ZGD pravno osebnost. V pravnem prometu nastopa in posluje družba s firmo kot svojim imenom, kot to sledi iz prvega odstavka 12. člena ZGD. Z morebitno spremembo firme pravna sposobnost družbe ni v ničemer prizadeta.