Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - župan - odvetniške storitve - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem času opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK. Za obstoj oziroma nastanek realnega korupcijskega tveganja, ki se očita tožniku, torej po omenjenem načelnem mnenju zadošča zasebno pooblastilo odvetniku, ki v istem času opravlja storitve za subjekt javnega sektorja, v konkretnem primeru za Občino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - preiskovalna dejanja - začetek kazenskega postopka
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva, saj obtožni akt še ni bil vložen. Zadeva pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem se nahaja še v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj in še ni predmet kazenskega postopka. Kazenski postopek še ni bil uveden, zato tudi ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP in se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - namen ukrepa - obrazložitev odločbe
Zavrnitve pravice do dodelitve subvencije ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 11. člen ZIUOOPE (ki pojasnjuje le kakšen je namen ukrepa), vsekakor pa ne z zaključkom, da bi tožnik ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi moral vedeti, da delavcu ne more zagotoviti dela za polni delovni čas. Podlage za takšno odločitev v določbi 11. člena ZIUOOPE ni, morebitne druge podlage za sprejeto odločitev pa toženka ni navedla.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - materialni prekluzivni rok - neenakopravno obravnavanje
Osebe iz drugega odstavka 120. člena GZ ter tožnik, za katerega veljata peti in šesti odstavek 55. člena ZAID, niso v bistvenem enakih položajih, zato tudi ni treba, da bi bil rok, v katerem morajo vložiti vlogo za vpis v imenik, enako dolg.
upravni postopek - rejniška dejavnost - odvzem dovoljenja - vpogled v spis - stranski udeleženec - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - pravni interes
Materialnopravni položaj, ki je relevanten v obravnavani zadevi, je tožničina starševska skrb za varstvo sinovih koristi, v izvrševanju katere želi vpogledati v dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s pobudo, in presodi, ali je morebiti potrebno varstvo otrokove koristi zavarovati v drugih pravnih postopkih.
Odredba je bila izdana družbi A. S.a.r.l. (in ne tožniku), ker je ta postala neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža v družbi B d.d. S sporno četrto točko odredbe se tožena stranka obrača na neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža, torej na družbo A. S.a.r.l., in odreja javno objavo družbine (in ne tožnikove) identitete ter kršitve.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok za vložitev vloge - prepozna vloga
Pravočasna je le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021, kar za obravnavani primer pomeni, da je bila tožnikova vloga prepozna, saj je bila podana po izteku osemdnevnega roka od napotitve delavca na začasno čakanje na delo iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 45. člena ZDUOP.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50. ZUP člen 260, 260-1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 24.
pomoč mladim kmetom - obnova postopka - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica v bistvu uveljavlja, da se je z odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo dejstev, kar je bilo podlaga za to, da je bilo v upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev (prim. sodbo Vrhovnega sodišča 559/99), zato tudi odločba (in sodba), iz katerih takšna interpretacija izhaja, nista nov dokaz.
obnovljivi viri energije - javna korist - zavrženje - pravna korist za vodenje postopka - odprava odločbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t.i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), če te niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena in zato nima več pravnih posledic, ne more več posegati v pravno korist tožnika.
zdravstvena dejavnost - koncesija - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - pogodba za določen čas - ustavna odločba
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi
Na sam obstoj ovir po drugem odstavku 32. člena ZDen ne morejo vplivati niti, kot zatrjujeta tožnika, pravnomočne odločitve pristojnih sodišč o ničnosti sklenjenih pravnih poslov. Upoštevanje specialne materialne določbe drugega odstavka 32. člena ZDen je namreč v denacionalizacijskem postopku zavezujoče. Zato sklicevanje tožnikov na 88. člen ZDen in s tem v zvezi na pravnomočne odločitve pristojnih sodišč o ničnosti sklenjenih pravnih poslov ne more vplivati na odločitev v tej zadevi, saj je kot rečeno organ ugotovil obstoj ovire po drugem odstavku 32. člena ZDen (in ne po 16. členu tega zakona).
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - COVID-19 - aktivna politika zaposlovanja - obrazložitev odločbe
Določbe četrtega poglavja ZZUOOP urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače in omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, ob upoštevanju omejitve, po kateri skupni znesek financiranja na sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev. Tako je višina nadomestila omejena s pravilom iz četrtega odstavka 74. člena ZZUOOP, po katerem lahko delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna RS preko posebnih programov, uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo. S tem je zakonodajalec vzpostavil pravilo, ki kombiniranje več različnih subvencij omejuje na način, da kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
ZUS-1 člen 3, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZVRS člen 21, 21/3.
upravni akt - odlog - pandemija - omejitev pravic - težko popravljiva škoda
Sodišče ugotavlja, da tožnik ne zatrjuje kakšnega konkretnega dejanja ali opustitve, ki bi bilo že izvršeno, in s katerim so organi že posegli ali posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejstvo, da bo tožniku šele nastala škoda, ko mu bo onemogočeno opravljati posamezna dejanja v javnem življenju, je bodoče negotovo dejstvo, ki se še ni zgodilo. Po stališču Vrhovnega sodišča RS pa tudi uveljavljanja nezakonitosti Odlokov (da je ta v nasprotju z zakonom ali ustavo) ni mogoče šteti kot nezakonito dejanje sprejetja Odloka. Sodišče tako zaključuje, da predmetna tožba ni bila vložena zaradi nezakonitosti že izvršenih dejanj in se tudi ne nanaša na konkretna nezakonita dejanja, pač pa se nanaša neposredno na ugotovitev nezakonitosti določb splošnega podzakonskega predpisa.
Zakon o prijavi prebivališča člen 11, 11/1, 11/1-2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZUP člen 67.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev
Zaradi posebne ranljivosti tožnice, ker naj bi tožnica bila žrtev družinskega nasilja v Sloveniji in je kot tujka, mati dveh otrok v postopku razveze s statusom begunke, ker je bila preganjana v izvorni državi in je s hčerko iskala varno bivališče pred nasiljem moža in ker ni znala slovenskega jezika, ustavno-pravno načelo sorazmernosti posega v pravico do dostopa do sodišča in učinkovitega sodnega varstva preko pomoči kvalificiranega odvetnika (tretji odstavek 15. člena v zvezi z 23. členom Ustave) zahtevalo od tožene stranke, da bi v konkretnem primeru zanesljiv prejem poziva z dne 20. 5. 2021 s tožnico preverila preko omenjene elektronske pošte, ali pa preko stika z odvetnikom, ki je tožnico zastopal v določenih postopkih v povezavi z razvezo njene zakonske zveze.
kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - prepoved bodočih posegov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ureja posamična razmerja - splošni akt - posamični akt, ki ni upravni akt
Z Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in Pravilnikom o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe se na splošno ureja izvajanje presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, pri čemer ima Pravilnik dodatne določbe za osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe. To pa pomeni, da imata oba navedena akta pravno naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, ne po četrtem odstavku 5. člena ne po 4. členu ZUS-1 njuno izpodbijanje ni mogoče. Ob tem je dodati, da upravni spor zoper predpis z učinkom upravnega akta izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Predmet presoje zakonitosti po 4. členu ZUS-1 so lahko samo izvršena dejanja, to je storitve ali opustitve, s katerimi so organi (že) posegli ali posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožbe tako ni mogoče vložiti zoper hipotetične, še neizvršene primere nezakonitih dejanj oblastnih organov.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - prisilna poravnava - zapadlost terjatve - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Za ugotavljanje upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač so relevantne zgolj tiste neplačane obveznosti, ki so zapadle v plačilo.
Obveznosti, katerih zapadlost je v skladu s prisilno poravnavo odložena in na dan vložitve vloge še ni nastopila, ne predstavljajo ovire za dodelitev povračila nadomestila plače.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUP člen 216, 237, 237/2, 237/2-1.
koncesije - trajanje koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - stvarna pristojnost - župan
V obravnavani zadevi odloča na prvi stopnji občinska uprava, in ne župan, kot je obravnavani primer, ki je izdal izpodbijano odločbo. To pa pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ, kar pa pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZUP člen 260, 260/1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna presoja odločilnih dejstev
Tožnica ne navaja, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe niso bila poznana dejstva o navedenih vpisih v letih 2007 in 2016. Prav tako ne trdi, da ji niso bile poznane okoliščine, ki so bile podlaga za drugačno presojo njenega vpisa kot nosilke kmetijskega gospodarstva v letu 2007 v odločbi z dne 29. 10. 2018, to je zakaj je bila v letu 2007 v register KMG vpisana kot nosilka in kakšna opravila je opravljala za pašno skupnost. V bistvu uveljavlja, da se je z navedeno odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo teh dejstev, kar je bila podlaga zato, da je bilo v navedeni upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev, zato tudi odločba (in sodba), iz katere takšna interpretacija izhaja, ni nov dokaz.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - napačna uporaba materialnega prava
Pogoj za pridobitev pravice do subvencije je, da je delavec zaposlen za polni delovni čas, ni pa relevantno, kdaj se je delavec zaposlil, niti ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Zavrnitve pravice do dodelitve subvencije ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 11. člen ZIUOOPE, ki pojasnjuje, kakšen je namen ukrepa.
ZZDej-K člen 42, 42/4. URS člen 2, 33, 74, 155, 158.
varstvo konkurence - svoboda dela - pravica do zasebne lastnine
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZUstS so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi četrti odstavek 41. člena ZZDej-K pomenil poseg v ustavno pravico tožnika do svobode dela (49. člena URS). Pri njem zaposleno medicinsko in administrativno osebje bi lahko še vedno svobodno opravljalo svoj poklic, saj prenehanje koncesijske dejavnosti v pridobljene pogoje za opravljanje poklica ne posega in jim ga ne onemogoča.
Sodišče v tem upravnem sporu ugotavlja, da je ustavno sodišče pri svoji presoji upoštevalo tudi vidik nove ureditve koncesij z vidika 74. člena URS, zato sodišče ni vložilo ponovne zahteve za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker naj bi bilo to določilo v nasprotju z 74. členom URS. Z omejitvijo časa trajanja koncesije se po presoji sodišča v ničemer ne poseže v zasebno lastnino tožeče stranke.