štipendiranje - javni razpis - druga javnopravna stvar
Pravilnik je podzakonski predpis, medtem, ko Javni razpis ni niti podzakonski predpis. Javni razpis je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v Javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se je tožena stranka glede uporabe postopkovnih pravil napačno sklicevala na Pravilnik kot podzakonski predpis, kot tudi na Javni razpis in te določbe tudi ne omogočajo toženi stranki, da bi prijavo zavrgla zato, ker je vložena na napačnem obrazcu, kot seveda tudi napačno uporabila določila ZUP.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - prepoved retroaktivnosti - odločitev ustavnega sodišča
Sodišče je v drugi primerljivi zadevi (I U 103/2019) že vložilo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker je menilo, da je izpodbijana ureditev spremembe trajanja koncesije v neskladju s 155. in 2. členom URS. Vendar je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe ustavnega sodišča obvezne.
ZBPP člen 24. URS člen 14, 14/1, 23. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 140.
brezplačna pravna pomoč - revizija - ustavna pritožba - predlog za dopustitev revizije - pravica do izjave
Dejstvo, da revizija „ni ustavno zajamčena pravica“, ne more biti podlaga za interpretacijo ZBPP v povezavi z ZUP, po kateri organu ni treba preveriti, kateri so vsebinski razlogi, zaradi katerih stranka prosi za brezplačno pravno pomoč za postopek revizije. Ustavno zajamčena pravica je namreč tudi pravica do enakega dostopa do sodnega varstva (prvi odstavek 14. člena v zvezi z 23. členom Ustave), ki ga ZBPP ne omejuje na prvostopenjsko sojenje, tako da različen socialni položaj oseb ne bi odločilno vplival na dostop do sodnega varstva na kateri koli stopnji sodnega postopka.
Skladno z navedeno ustavno pravico in določbami ZBPP je, da organ stranko pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo ali ustavno pritožbo nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč uresničuje pravica do zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP). Zato določila 140. člena ZUP ni mogoče uporabiti v zadevah brezplačne pravne pomoči na način, kot je to storila tožena stranka v konkretnem primeru, saj tudi iz 140. člena ZUP izhaja, da dejansko stanje, na katero opira zahtevek, stranka navede natančno, po resnici in določno, kar v zadevah brezplačne pravne pomoči pomeni obveznost v okvirih, znotraj katerih je razumno zahtevati od stranke ustrezno aktivnost, sicer pa je obveznost organa za brezplačno pravno pomoč, da po vsebini oceni pogoje iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka v tej zadevi ni upoštevala splošnega načela zaslišanja stranke v upravnem postopku v tem smislu, da mora dobiti stranka, preden organ izda odločbo, možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP) oziroma je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP), je med strankama v tej zadevi ostalo povsem nerazčiščeno najbolj temeljno vprašanje, ali sploh gre v predmetni zadevi za kakršno koli kopičenje oziroma veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, ki ga ZBPP preprečuje.
Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe okoliščina veriženja prošnje za brezplačno pravno pomoč v zvezi z obveznostjo vračanja prejete pomoči ni razvidna niti ni izkazana, je kršitev pravice do izjave oziroma obrambe (zaslišanje) v konkretnem primeru vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - izdaja soglasja - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - prepoved retroaktivnosti
Obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 se lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporne objekte, ki so bili ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljeni v letih 1996 in 1997, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja Direkcije za infrastrukturo.
upravni postopek - obnova postopka - procesni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka glede na specialno ureditev instituta ponovne prošnje za mednarodno zaščito in glede na specialno ureditev postopka za uvedbo ponovnega postopka, ne sodi med sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katere je dopusten upravni spor in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
rejništvo - izvedensko mnenje - pravica do izjave - pooblaščenec - prava neuka stranka - mladoletnik
Pisen izvid in mnenje je treba vročiti strankam pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, stranke (in uradna oseba) pa lahko potem na naroku izvedencu postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja.
javno povabilo - javna dela - aktivna politika zaposlovanja - obrazložitev odločbe
Pri javnem povabilu gre za postopek, podoben postopkom javnih razpisov. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o izbiri ali neizbiri prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Sodišče zato v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega povabila z zakonom, kar pomeni, da je presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnega povabila zadržana, zaradi česar sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Vendar pa mora biti odločba, izdana v postopku javnega povabila, ustrezno obrazložena.
koncesija - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - kršitev materialnega prava
V izreku odločbe je napačno navedeno, da se tožeči stranki podeli koncesija v trajanju od 17. 12. 2018 do 16. 12. 2033, saj se skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K koncesije podelijo za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona (torej od 17. 12. 2017) in ne od 17. 12. 2018.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. DZ člen 123, 123/2, 183, 183/2. ZPSI-1 člen 65, 65/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član - dohodek
Sin vlagatelja je vpisan v srednješolsko izobraževanje, označeno kot izredno, saj je nezaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 65. člena ZPSI-1 izenačen z rednimi dijaki. Zaradi navedenega je po presoji sodišča sina vlagatelja mogoče šteti za vzdrževanega družinskega člana, saj mu iz istega naslova (dijaka) pripadajo tudi druge socialne pravice ravno zaradi dejstva, ker ni zaposlen in ni zaveden v evidenci brezposelnih oseb. Pripadajo mu torej iz naslova šolanja, ne glede na dejstvo, da gre po imenu za izredno izobraževanje.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - ogrožena osebna varnost - ogroženost premoženja
Tožnik je držal v roki iglo na način, kar je tako pri varnostniku kot socialni delavki in zdravstvenem tehniku povzročilo strah za svoje zdravje, da so sobo tožnika zapustili, zaklenili vrata in poklicali policijo. V takšni situaciji pa gre tudi po presoji sodišča za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
Javni razpis je natančno opredelil, kako mora biti označena ovojnica, prav tako so bile vnaprej določene sankcije za primer, če vlagatelj ne bo ravnal v skladu s tako določenimi navodili, kar med strankama ni sporno, kot tudi ne, da ovojnica s tožničino vlogo teh pogojev ni izpolnjevala, kar je imelo za posledico, da je bila odprta že v glavni pisarni. Kolikor bi torej toženka v tožničinem primeru zaradi osebnih okoliščin, ki jih opisuje, ravnala drugače, bi kršila načelo enake obravnave prijavljenih.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - obtožni predlog - elementi kaznivega dejanja
Tako pri tej vrsti dodelitve brezplačne pravne pomoči vlagateljici ni v pristojnosti organa za BPP, da presoja utemeljenost ali neutemeljenost pogojev za vložitev obtožnega predloga, četudi se zdi, da niso izpolnjeni elementi očitanega kaznivega dejanja, saj je navedena presoja možna šele, ko/če je obtožni predlog vložen.
ZPP člen 406, 406/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 23.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - nepravdni postopek - prepoved stikov - napačna uporaba materialnega prava
V predmetni zadevi je bila prosilki brezplačna pravna pomoč dodeljena za nepravdno zadevo, ki se je nanašala na prepoved stikov med mld. C. C. in njegovim očetom Č. Č. V tej zadevi torej ni šlo za pravdo, ki se začne na podlagi tožbe, za kar je nagrada predpisana s tar. št. 18 OT, ampak za nepravdni postopek, zaradi česar je treba uporabiti tar. št. 23 OT.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne more utemeljevati z navedbami o hudi finančni stiski, saj bo izpodbijana odločba postala izvršljiva šele z pravnomočnostjo, ki bo nastopila z odločitvijo o tožbi v tem upravnem sporu (v kolikor bo zavrnjena tožba v upravnem sporu). Do pravnomočnosti izpodbijane odločbe za tožnico v materialnem smislu ni spremembe, zato ji tudi ne nastaja škoda v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Glede na navedeno tožnica nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
Kot je razvidno iz Poročevalca k ZPPDej, je bil namen njegovega sprejetja sistemsko urediti nov pristop (z upoštevanjem predpisov EU, zlasti Direktive o storitvah na notranjem trgu) pri opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti, saj je bila na podlagi pred veljavnega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč pokopališka in pogrebna dejavnost v občinah urejena različno: kot obvezna občinska gospodarska javna služba ali kot tržna dejavnost. Z uveljavitvijo ZPPDej pa je bilo nedvoumno določeno, da se 24-urna dežurna služba lahko opravlja le kot občinska obvezna gospodarska javna služba. Četudi se na javni razpis za izvajanje te koncesije prijavi prijavitelj, ki svojo dejavnost opravlja kot tržno dejavnost, ne samo, da mora, temveč tudi more pripraviti elaborat (kot to določa Uredba), v skladu s podanimi izhodišči, kot izhajajo iz citiranih določb tega predpisa
ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 34, 34/2.
dopolnitev nepopolne vloge - poziv na dopolnitev prošnje - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Poziv tožene stranke za dopolnitev nepopolne prošnje za BPP je po vsebini enak kot poziv preiskovalnega sodnika, na podlagi katerega tožnik po lastnih navedbah ni bil zmožen dopolniti svoje vloge in je prav za takšno dopolnitev zaprosil za BPP, zato po presoji sodišča s takšnim pozivom tožena stranka dejansko ni zahtevala dopolnitve nepopolne vloge.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu v zvezi z izpolnjevanjem pogoja poravnanih zapadlih finančnih obveznosti navedel le, da iz vpogleda v podatke Finančne uprave RS izhaja, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, ni pa konkretno obrazložil, na katero obdobje in katere obvezne dajatve in denarne nedavčne obveznosti ter v kakšni višini, se to nanaša. Prav tako v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga, na kateri je izdan izpodbijani sklep.
ZSZ člen 41, 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. GZ člen 106, 106/1. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218a, 218b. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (1999) člen 15, 15/2, 16.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - neobrazložena odločba
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitev ZUreP-2 ter GZ) je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.