Z obravnavano vlogo je tožnica zahtevala izdajo dovoljenja za podružnično lekarno. ZLD-1 v tretjem odstavku 10. člena določa, da dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne izda občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva (za zdravje - op. sod.). Iz navedene določbe izhaja, da se za poslovanje podružnične lekarne izda dovoljenje in da o njem odloča občina, ki pred tem pridobi predpisana predhodna mnenja oziroma soglasja. Da gre za upravno zadevo izhaja že iz tega, da se o zadevi izda dovoljenje. Ko pa gre za odločanje o tem, da se nekomu nekaj dovoli, to pomeni, da gre za postopek, ki se začne na zahtevo oziroma na podlagi vloge stranke.
mednarodna zaščita - izvedenec psihiatrične stroke - procesna sposobnost
Ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke po presoji sodišča potrjujejo tožničine navedbe, da ni razumela pomena upravnega postopka pred toženo stranko. Bila je torej procesno nesposobna, kot taka pa ni mogla biti stranka. Tožena stranka kljub predlogu tožničine pooblaščenke ni postavila izvedenca medicinske stroke, zaradi česar ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oz. 51. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev postavljenega odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika
Kot je tožnici pravilno pojasnila tožena stranka, lahko v primeru, če potrebuje nadaljnje pravno svetovanje ali zastopanje v novih sodnih postopkih, vloži ponovno prošnjo za dodelitev BPP.
Namen razrešitve odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP je to, da se odvetnik, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti, razreši, in namesto njega postavi nekdo drug. Namen tega instituta ni sankcioniranje neustreznega dela dodeljenega odvetnika, zato razrešitev v primeru, da je izvajanje BPP že zaključeno, ne sledi navedenemu namenu citirane zakonske norme.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Kljub tožnikovem zatrjevanju, da je bil zaradi očitne napake organa (v zvezi z neuporabo spornega stanovanja) njegovi pravni prednici NUSZ nezakonito odmerjen, organ okoliščine, ali gre v obravnavanem primeru za očitno napako, niti ni ugotavljal. Pri obravnavi tožnikove zahteve, podane na podlagi 90. člena ZDavP-2, je namreč izhajal iz napačne razlage te določbe, saj je zahtevo zavrnil že iz razloga, ker zatrjevane napake ni bilo mogoče ugotoviti neposredno, tj. brez izvedbe ugotovitvenega postopka, s čimer ta po njegovo ni mogla biti očitna. Kot že povedano pa sama izvedba ugotovitvenega postopka v zvezi z zatrjevano napako ne izključuje, da bi bila ta napaka očitna in bi organ tožnikovi zahtevi kasneje ugodil in sporno odločbo o odmeri NUSZ tudi odpravil, razveljavil ali spremenil.
Dokazi, ki jih je tožnik navedel v predlogu za obnovo postopkov, tj. dokazi v zvezi z dejanskim krajem prebivanja njega in njegove pokojne partnerke oziroma najemanjem stanovanja na drugem naslovu niso (subjektivno) novi dokazi, saj bi jih lahko tožnikova pravna prednica predložila že v postopkih odmere NUSZ. Upoštevaje datum pogodb in dejstvo, da v stanovanju ni več živela, je namreč že v času postopka odmere NUSZ vedela za omenjene listine, za katere tožnik trdi, da dokazujejo, da sta najela in uporabljala drugo stanovanje, vendar jih takrat organu ni predložila.
nadomestilo preživnine - prenehanje pravice do nadomestila preživnine - obrazložitev odločbe
Organ citira Družinski zakonik in namen zakonske zveze, ki je v oblikovanju življenjske skupnosti zakoncev, vendar ne navede dejanskih okoliščin glede svoje ugotovitve, da so do takratni zavezanec, zastopnica in otroci, od sklenitve zakonske zveze dalje bili v družinski skupnosti, tako da te ugotovitve organa, glede na tožbene ugovore, sodišče ne more preizkusiti.
javna dela - obrazložitev - neizbira kandidata - odklonilni razlog - kontradiktornost - procesna kršitev
Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. ne obrazloženega izpodbijanega Obvestila. Tožena stranka ne more izpodbijanega Obvestila dopolnjevati z navajanjem manjkajočih konkretnih dejstev, na katerih naj bi odločitev v izpodbijani odločbi temeljila. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.
nadomestilo plače - pandemija - začasno čakanje na delo - neporavnane obveznosti - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic in koristi stranko zaslišati, oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki vpliva na odločitev organa, izjavi.
ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-5, 30, 30/11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razrešitev odvetnika - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Toženka svojo odločitev opira na stališče, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP in da to velja tudi za postopek pravnih sredstev. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhaja jasno stališče toženke, zakaj je ob ugotovljenem dejanskem stanju, po katerem ne gre za dodelitev BPP, ampak za njegov odvzem, uporabila 5. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. Tako ni mogoče razbrati, ali je prezrla, da citirana določba govori o dodelitvi BPP in ne o odvzemu, ali je tako odločila zato, ker je določbo 5. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP razlagala tako, da se nanaša tudi na (vse) druge zadeve, obravnavane po ZBPP oziroma (tudi) na primer, ko organ ugotovi, da je bila BPP dodeljena neupravičeno. Sklicuje se namreč (le) na sodno prakso, ki pa se nanaša na drugačno pravno in dejansko stanje od obravnavanega, drugih razlogov, zakaj meni, da naj bi se ta določba nanašala tudi na predmetno zadevo, pa ne navaja.
javna dela - javno povabilo - obrazložitev odločbe - obseg sodne kontrole - prosti preudarek
Javna ponudba je prav tako javni razpis (financiranje in zagotovitev sredstev je v javnem interesu), ki je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku.
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati niti koliko je bilo razpoložljivih sredstev, niti koliko ponudb je prispelo pred tožnikovo ponudbo, niti katera dodatna merila je tožena stranka upoštevala. Sodišče zato ne more slediti argumentaciji tožene stranke, da je odločilni kriterij ura prispetja ter količina razpoložljivih denarnih sredstev. Izpodbijano Obvestilo nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - načelo zaslišanja strank - pravica stranke do izjave
Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o njegovih dejanskih zaključkih, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na zavrnitev njene vloge (okoliščine, ki po mnenju organa ne opravičujejo dodelitve brezplačne pravne pomoči), seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. To izhaja tudi iz sedaj že ustaljene upravnosodne prakse.
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznano na prvi pogled. Ob tem je treba upoštevati tudi pravico do vložitve pravnega sredstva, za katero je potrebna pravna pomoč strokovnjaka, saj gre na ta način za uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, četudi se zdi, da vlagatelj s pravnim sredstvom ne bo uspel.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - drugo primarno sodno varstvo - akti sodišč
Upravno sodišče ni instančno sodišče, ki bi odločalo še o zakonitosti odločitve višjega sodišča.
Tožnik smiselno zatrjuje kršitev nekaterih (ustavnih) procesnih pravic, vendar sodišče pojasnjuje, da v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitve ustavnih pravic, ki naj bi se zgodile v pravdnem postopku (kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1), temveč je njihovo varstvo mogoče prav tako uveljavljati le v okviru pravnih sredstev konkretnega postopka.
ZTro-1 člen 95. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - pogonsko gorivo za komercialni namen
Vprašanje, ali je tožnik sporno gorivo porabil za komercialni prevoz ali ne, dejansko v obravnavanem primeru niti ni relevantno, saj sta skladno s 6. členom Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz kumulativno določeni predpostavki, naprej da je vračilo trošarine za gorivo, točeno na internem servisu, uveljavljal sam imetnik tega servisa, ter šele nadalje da je bilo gorivo dokazljivo porabljeno za industrijsko-komercialni namen ali komercialni prevoz. Ker v obravnavanem primeru, kot rečeno, tožnik ni imetnik spornega internega bencinskega servisa, temveč je to bila družba A., tudi po presoji sodišča ta prvi kumulativni pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato bi bilo ugotavljanje, za kaj je tožnik sporno gorivo porabil, brezpredmetno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - ocena vrednosti nepremičnine
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na uradne podatke iz javnih evidenc, in sicer glede lastništva nepremičnin tožnika na podatke iz zemljiške knjige, glede vrednosti nepremičnin pa na podatke iz GURS-a.
Ker vrednost presega 48 zneskov minimalnega dohodka oziroma 19.304,64 EUR po ZUPJS, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančno stanje prosilca
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je omogočena le prosilcem, katerih dohodki oziroma prejemki v predpisanem časovnem obdobju pred mesecem vložitve prošnje ne presegajo z zakonom določene vrednosti oziroma cenzusa, ki 1. 7. 2021 dalje znaša 402,18 EUR, dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka je tako 804,36 EUR, medtem ko dohodki 2-članske družine tožnica v upoštevnem obdobju povprečno mesečno znašajo 1.955,73 EUR, česar tožnica v tožbi ne izpodbija.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zadeva je očitno nerazumna v smislu določil 24. člena ZBPP, navedeni zaključek pa zadostuje za ugotovitev, da vsebinski pogoj kot eden izmed taksativno določenih zakonskih pogojev, ki morajo biti za odobritev BPP izpolnjeni kumulativno, v konkretnem primeru ni izpolnjen.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Glede na to, da se po Javnem pozivu kot datum izvedbe naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, tožnik pa je svoji vlogi priložil račun izvajalca z zgoraj citirano vsebino (postavke glede toplotne črpalke in njene vgradnje datum izvedbe 1. 6. 2019 in pripis, da je račun plačan), je po presoji sodišča toženec utemeljeno zaključil, da je glede na datum storitve, opredeljen na računu, tožnikova vloga neustrezna.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka
Tožnica v drugi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedla kakšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je upravičena do statusa begunke, in prav tako ni predložila novih dokazov oziroma teh novih elementov, ki bi pomembno povečali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za status begunke, ni, saj tožničine prošnje in njenih okoliščin ni mogoče povezati z nobenim konkretnim razlogom za preganjanje iz 27. člena ZMZ-1. Glede morebitnega pomembnega povečanja verjetnosti, da tožnica izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito, pa sodišče ugotavlja, da tožnica novih dokazov v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni konkretizirala, ampak jih je zgolj napovedala, a ni navedla, za kakšne dokaze gre. Zato tudi z vidika subsidiarne zaščite izpodbijani akt ni nezakonit.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - samostojni podjetnik - fizična oseba - verjeten izgled za uspeh
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika po presoji sodišča nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe. Ob takem izhodišču izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zato ni možen preizkus njene zakonitosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - presoja izgleda za uspeh
Tožnik je v upravnem postopku izdaje sklepa o davčni izvršbi - pritožbi, in ob vložitvi prošnje za BPP, enako pa navaja v tožbi, nasprotoval plačilu obveznosti iz sklepa o davčni izvršbi, ker je za vse v zvezi z vozilom, ki ga je prodal, pooblastil A. A. Vendar pa navedeni argument nima vsebine ugovorov s katerimi bi bil zoper sklep o davčni izvršbi tožnik lahko uspešen (143. člen ZDavP-2), namreč gre za ugovor, s katerim bi lahko izpodbijal izvršilni naslov, kar pa ob izdaji sklepa o davčni izvršbi ni več mogoče, kar mu je organ v upravnem postopku in tudi v izpodbijani odločbi pravilno pojasnil.
ZPVPJN člen 15, 15/1, 15/1-8, 26, 26/5, 55, 55/2, 71. ZUS-1 člen 1, 2.
javno naročanje - procesna predpostavka - plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - upravni akt - zavrženje
Sodišče glede na ureditev plačevanja taks po ZPVPJN sodi, da je toženka odločila o višini takse in posledično o znesku, ki se vrne tožniku, čeprav ta odločitev ni izrecno navedena v izreku sklepa. Po 8. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora namreč zahtevek za revizijo vsebovati potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Po 26. členu tega zakona naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, med drugim, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona, torej tudi to, ali je plačana z zakonom določena taksa. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek).
Sodišče se strinja s tožnikom, da gre pri vprašanju plačila oziroma vračila takse za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti o tem, koliko takse mora plačati, oziroma ali in koliko jo je upravičen prejeti nazaj. Vendar pa iz citiranih določb ZUS-1 izhaja, da odločitev o pravni koristi tožnika ni edini pogoj za presojo, ali je odločitev upravni akt. Nadaljnji pogoj je, da je kateri od organov iz 1. člena ZUS- 1 o zadevi odločil z oblastvenim posamičnim aktom, izdanim v okviru izvrševanja upravne funkcije.