določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - sodnika porotnika kot stranki postopka
Po določilu 68. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so zato drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je bodisi smotrnost postopka ali pa drugi tehtni razlogi, med katere sodi tudi možnost, da bi postopanje v zadevi lahko bremenilno vplivalo na nadaljnje sodelovanje s sodnikoma porotnikoma, ki nastopata kot pravdni stranki in kar se v tem primeru uveljavlja. Glede na tako stanje je vrhovno sodišče na podlagi spredaj navedenega določila in 6. točke 106. člena zakona o sodiščih odločilo, da bo v zadevi postopalo stvarno pristojno Okrožno sodišče v L.
ZGla člen 21. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - glasbena šola - napredovanje v naziv mentor
Učitelj klavirja v glasbeni šoli, za katerega se po Zakonu o glasbenih šolah (21. člen) zahteva visoka strokovna izobrazba in ker je takšno izobrazbo tudi možno pridobiti, ima pa le srednjo, ne izpolnjuje pogoja za naziv mentorja.
Dokup pokojninske dobe za čas študija po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je za delavca opravil njegov delodajalec, pomeni za delavca boniteto, ki se po 15. členu Zakona o dohodnini všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Po oceni revizijskega sodišča je materialnopravna presoja sodišč druge in prve stopnje pravilna. Tudi po njegovi oceni predstavlja tožnikova nezgoda zavarovalni primer tako po določilu 898. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (po katerem mora biti dogodek, ki je predmet zavarovanja, bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov) kot tudi po prvem odstavku 5. člena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (po katerih se šteje za nezgodo vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč). Tožnikove poškodbe so namreč po ugotovitvah nižjih sodišč posledica prometne nezgode, do katere je prišlo zato, ker je tožnik med vožnjo zapeljal s ceste in trčil v drevo. Revizijsko sodišče sprejema zaključek, da okolnost, da je tožnik zapeljal s ceste zaradi trenutne slabosti, ne jemlje nezgodi narave zavarovalnega primera, ker nezgoda ni bila namerno povzročena (člen 951 ZOR), niti ni bil tak dogodek izključen iz zavarovanja (po zavarovalni pogodbi oziroma splošnih pogojih). Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov v smislu 5. člena splošnih pogojev: bil je nenaden in neodvisen od zavarovančeve volje; v glavnem pa je deloval tudi od zunaj in naglo na zavarovančevo telo (trčenje z vozilom v drevo) in ga poškodoval.
ZGD člen 4, 4/6. Odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.
dejavnost - pogoji za opravljanje dejavnosti
Ni pravilno stališče upravnega organa, da gospodarska družba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti trgovine v tranzitu, ker te dejavnosti nima vpisane v sodni register, ob tem ko ima v sodnem registru vpisano dejavnost trgovina na debelo in drobno s prehrambenimi in neprehrambenimi proizvodi. Trgovina v tranzitu je namreč le način opravljanja trgovinske dejavnosti.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
Materialnopravna logika odločitev sodišč druge in prve stopnje je bila v bistvenem taka, da ne more biti utemeljen denarni zahtevek prve tožnice, če je utemeljen izločitven zahtevek vseh treh tožnikov. Posledica takega naziranja pa je bila ta, da sodišče prve stopnje pri odločanju o obsegu - velikosti izločitvenega zahtevka ni upoštevalo celotne uveljavljene podlage, sodišče druge stopnje pa je s potrditvijo sporne odločitve zagrešilo enako napako. O izločitvenem zahtevku, ki je sicer v celoti razveljavljen, bo mogoče pravilno odločiti le tako, da bo pri tem upoštevana celotna v tožbi uveljavljena podlaga (torej mimo dela prve tožnice na posestvu, pomoči zapustnici pri pridobivanju, obnovi poslopij in podobno, tudi oskrbovanje zapustnice, zaradi česar naj bi se ohranil del njene kmetije). V tej zvezi je opozoriti, da je sprejemljivo zaključevanje nižjih sodišč, da je lahko prispevek prve tožnice kot žene zapustničinega potomca vsebovan v izločitveni pravici I. T. na podlagi določb 32. člena zakona o dedovanju (ZD). Premoženje, ki se izločuje po navedeni pravni podlagi, je po načinu nastanka originarno pridobljeno. Tako premoženje pa lahko zapustnikov potomec ob pogoju 32. člena ZD pridobiva tudi v skupnosti s svojo ženo (kadar so v razmerju med njima izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 51. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).
Za denacionalizacijo zazidanega stavbnega zemljišča ni pomembno, na kakšen način je bil objekt na njem zgrajen (z ustreznim gradbenim dovoljenjem ali brez njega), niti, čigavo je bilo to zemljišče pred graditvijo objekta. Vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z ustreznimi urbanističnimi predpisi, ni stvar denacionalizacijskega postopka in to tudi ne sodi v predhodno vprašanje, ki bi ga moral denacionalizacijski organ predhodno sam obravnavati ali prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojen organ (144. člen ZUP).
Po oceni revizijskega sodišča je v tem primeru sicer podana identiteta strank (upoštevajoč pri tem tudi vsebinski pomen 146.
člena SZ), ni pa podana identiteta spora, ker se zahtevka iz že pravnomočne sodbe in iz predmetne tožbe razlikujeta. Izrek iz pravnomočne sodbe (ki je identičen s tožbenim zahtevkom, postavljenim v prvi tožbi) se glasi, da se tožencu odpoveduje stanovanjska pogodba z dne 6.11.1973 za sporno stanovanje z odpovednim rokom 30 dni ter da se je toženec dolžan skupaj s člani družine izseliti, vendar prisilno ne prej, dokler mu ne bodo priskrbljeni najpotrebnejši prostori.
Tožbeni zahtevek v tej obravnavani zadevi pa se glasi, da se mora toženec izseliti iz spornega stanovanja z vsemi stvarmi in stanovalci ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožnikom. Primerjava vsebine izreka pravnomočne sodbe in tožbenega predloga iz predmetne zadeve kaže po oceni revizijskega sodišča, da ne gre za identičen spor: s sedaj postavljenim tožbenim zahtevkom zahteva tožeča stranka več kot pa ji je bilo dosojeno s pravnomočno sodbo, ker izpraznitev toženca po tej sodbi ni nepogojna (pogojena je s tem, da tožeča stranka preskrbi tožencu najpotrebnejše prostore), medtem ko se po zavrženi tožbi zahteva nepogojna izpraznitev. Objektivna identiteta spora zato ni podana.
ZCI člen 1, 2, 8, 13. ZTPVI člen 106.ZUP člen 5, 14.
status civilnega invalida vojne
Sodišče je odpravilo izrek revizijske odločbe o nepriznavanju statusa CIV tožeči stranki, zaradi le 20% invalidnosti tožeče stranke. To pa zato, ker je bila revizijska odločba, ki jo tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu, vročena tožeči stranki po preteku zakonskega roka (31.12.1993), v katerem bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala 20% invalidnost s pridobitvijo tega statusa po novih predpisih.
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 71. člena ZPP je podana, če sodeluje v senatu, ki odloča o pravnem sredstvu, sodnik, ki je sodeloval pri izdaji tiste odločbe nižjega sodišča, zoper katero je bilo vloženo omenjeno pravno sredstvo. V senatu sodišča prve stopnje, ki je izdal sodbo, ki je bila predmet preizkusa na drugi stopnji, ni sodelovala nobena od članic pritožbenega senata.
Predsednica senata sodišča druge stopnje je dne 14.4.1994 predsedovala prvostopnemu senatu na naroku, ki je bil preložen. Novi narok dne 27.10.1995 je bil opravljen pred spremenjenim senatom, ki je zaradi spoštovanja načela neposrednosti, skladno določilu tretjega odstavka 315. člena ZPP, začel glavno obravnavo znova. Ker v reviziji omenjena sodnica na tej obravnavi - na kateri so se izvedli dokazi in obravnaval uspeh dokazovanja - ni sodelovala, niti ni sodelovala pri izdaji sodbe nižjega sodišča, revizijski očitek zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.
Za določitev pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine na podlagi meril iz 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih so pomembne ugotovitve o obsegu poškodb, o trajanju zdravljenja, o potrebnih zdravniških posegih, o zapletih pri zdravljenju ter o bolečinah in drugih neprijetnostih, ki jih je tožnik prestal pri vsem tem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - delavec sodišča kot stranka postopka
Okoliščina, da je predlagateljica zaposlena na nepravdnem oddelku sodišča, pri katerem je bil predlog vložen, in ki je stvarno pristojno za obravnavo te zadeve, predstavlja tehten razlog v smislu določbe 68.člena ZPP.
ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZUpr člen 5, 5/1.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki - sposobnost biti stranka - pravna oseba - Republika Slovenija -ministrstvo kot pravdna stranka - podelitev statusa pravdne stranke
Republika - država je pravna oseba javnega prava, medtem ko so ministrstva le njeni upravni organi, saj zakon določa, da naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva (prvi odstavek 5. člena zakona o upravi, Ur. list RS, št. 67/94). Za ministrstva zakon ne določa, da so pravne osebe in potemtakem v pravdnem postopku sploh ne morejo biti stranka. Po drugi strani noben poseben predpis ne določa, da so lahko pravdna stranka (drugi odstavek 77. člena ZPP) in tudi jih ni mogoče uvrstiti med "oblike združevanja", katerim lahko pravdno sodišče prizna lastnost stranke (tretji odstavek 77. člena ZPP). Po povedanem torej pripisa "Ministrstvo za obrambo" k označbi tožeče stranke "Republika Slovenija" nikakor ne gre šteti v tem smislu, da je ministrstvo tožeča stranka, niti ne gre morda za dve stranki - republiko in ministrstvo.
Razlogi, zaradi katerih je lastnik upravičen odkloniti prodajo stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona o privatizaciji, so navedeni v 128. in 129. čl. Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ). Izhodišče pritožbenega sodišča, ki svojo odločitev o spremembi prvostopne sodbe utemeljuje izključno z določbo 2. odstavka 148.
člena SZ, zato pravno ni pravilno. Določba 148. člena SZ je namreč prehodna določba, ki nima samostojnih razlogov za upravičenost odklonitve prodaje stanovanja. To vprašanje ureja drugi odstavek 128. člena SZ. Zato je treba določbo 148. člena, ki govori o odklonitvi prodaje, razlagati v povezavi z drugim odstavkom 128. člena SZ, kar pomeni, da je pomembno vprašanje primernosti lastnega stanovanja in je od tega odvisno, ali lastnik utemeljeno odklanja prodajo stanovanja ali ne.
ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1.ZD člen 64.
sprememba tožbe - časovne omejitve - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami
Neutemeljeno načenja revizija tudi vprašanje oporočne volje oporočitelja. Tega razloga za izpodbojnost oporoke namreč tožeča stranka ni uveljavljala v tožbi in v postopku na prvi stopnji. Širjenje tožbenega temelja pomeni spremembo tožbe, ta pa je mogoča samo do konca glavne obravnave (1. odst. 190. in 1. odst. 191.čl. ZPP).
Razlogi, zaradi katerih je lastnik upravičen odkloniti prodajo stanovanja po določbah SZ o privatizaciji, so navedeni v 128. in 129. členu SZ. Na obravnavani primer se nanaša določba drugega odstavka 128. člena SZ, po kateri lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. Izpodbijana sodba se pravilno opira na to določilo (in ne na določilo 148. člena SZ, ki je le prehodna določba, ki nima samostojnih razlogov za upravičenost odklonitve prodaje stanovanja, zaradi česar jo je potrebno razlagati v povezavi z drugim odstavkom 128.člena SZ) in v zvezi s tem obravnava vprašanje, ali bi tožnik družinsko stanovanjsko hišo lahko dogradil (3. odstavek 60.člena ZSR). V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da dograditev hiše v trenutku uveljavitve SZ ni bila mogoča, na podlagi mnenja , ki je bilo izdelano v letu 1994 pa sta sodišči ugotovili, da bi tožnik ob upoštevanju družinskih in premoženjskih razmer ter (ne)možnosti pridobivanja nadaljnjih kreditov, družinsko hišo lahko dogradil šele v sedmih letih. Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno zaključili, da pogoji za "potrditev odpovedi stanovanjskega razmerja " iz 3. odstavka 60. člena ZSR niso izpoljneni, s tem pa tudi ne pogoji iz 128.člena SZ za odklonitev prodaje stanovanja.
Po presoji revizijskega sodišča je materialnopravno pravilna tudi odločitev obeh sodišč glede pravnih učinkov kreditne pogodbe, ki je bila dne 17.7.1990 sklenjena med pravdnima strankama. Glede na višino prejetega posojila (znašalo je deset tedanjih tožnikovih plač), ugotovljeno (ne)možnosti pridobitve nadaljnjih posojil, zlasti pa stanja hiše ob uveljavitvi SZ in takratne (ne)možnosti nadaljevanja gradnje, navedena posojilna pogodba namreč ob uveljavitvi SZ ne bi mogla predstavljati samostojne podlage za to, da bi tožena stranka tožeči stranki lahko utemeljeno odpovedala stanovanjsko razmerje.
ZTLR člen 37. ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/3.
varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Krajevna skupnost je izkazala lastništvo na tej parceli. Ker ima parcelo v svoji posesti tožnica, je zahtevek Krajevne skupnosti na izročitev v posest utemeljen (37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS02903
ZOR člen 52, 53, 53/3, 62, 210, 210/4, 557, 558, 558/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 373, 373-3, 385, 385/2, 385/3.
posojilo - neodplačna pogodba - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nagibi za sklenitev pogodbe- neupravičena pridobitev - odpadla podlaga (kavza) -obogatitveni zahtevek - sojenje v mejah zahtevka - isto dejansko stanje in različna pravna podlaga
Pravno razglabljanje pritožbenega sodišča, da je bilo delo toženca pri tožeči stranki odločilen nagib za sklenitev posojilne pogodbe (557. člen ZOR), ki je bila v bistvu neodplačne narave, saj obresti niso bile dogovorjene (prvi odstavek 558. člena ZOR), nagib pa je v takšnih primerih pravno relevanten (arg. iz tretjega odstavka 53.
člena in 62. člena ZOR) tako, da je podlaga (kavza) pogodbe - je pravilno.
Zatrjevana dejanska podlaga tožbe je, da je bilo dano posojilo s pogojem, da bo toženec do njegovega odplačila delal pri toženi stranki, sodišče pa je v izpodbijani sodbi ugotovilo ne sicer, da je bil takšen pogoj izrecno določen, da pa je bil nagib za sklenitev takšne pogodbe v posojilojemalčevi zaposlitvi pri tožeči stranki. Res izhaja iz prvega navedenega dejanskega stanja izpolnitveni zahtevek na podlagi neizpolnjene pogodbe, v drugem primeru pa obogatitveni zahtevek zaradi tega, ker je odpadla pravna podlaga pogodbe, vendar drugačna materialnopravna podlaga odločitve ne pomeni razsoje zunaj meja postavljenega zahtevka (extra petitum).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Ker sodišči nista ugotovili, da je razmerje med pravdnima strankama omajano v tolikšni meri, da je postalo njuno skupno življenje neznosno in ker tudi nista ugotovili neizpolnjevanja obveznosti, ki jih je s pogodbo prevzela tožena stranka, sta z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke materialno pravo (120. člen zakona o dedovanju) pravilno uporabili.