Carinski organ je imel v postopku izvršbe zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti in priloženega obračuna obresti, ki ga je izdal organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti, to je predlagatelj izvršbe, začne za obveznost, ki ni plačana v predpisanem roku, davčno izvršbo.
obračun porabe električne energije - števec porabe - reševanje sporov
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi toženke, da je navedeni števec meril porabo električne energije s prepisano merilno točnostjo. To je ugotovil na podlagi Poročila o kontroli z dne 30. 1. 2014, ki ga je izdelal akreditirani merilni laboratorij A. d.d., ki ga je v spis priložila prizadeta stranka, pa tudi iz stanja števca, iz katerega je ugotovil, da je poraba električne energije na navedenem merilnem mestu tudi po zamenjavi števca v obdobju od 5. 11. 2013 do 1. 12. 2013 ostala primerljiva porabi v letu 2013. Nižjo porabo v nadaljnjih mesecih pa toženka pripisuje dejstvu, da je bila hiša v uporabi samo med vikendi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijska zemljišča
Prostorski akt na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana. Prvi odstavek 30. člena PUP je namreč določal, da je na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja izjemoma (na predlog lokalne skupnosti) dovoljena gradnja kmetijskega gospodarskega poslopja. Ker je Ustavno sodišče v odločbi U-I-58/12-17 z dne 2. 10. 2013 ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo in zakonom z učinkom odprave, na območjih kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja, niti te gradnje v nobenem primeru niso dopustne. V skladu z 32. členom PUP pa so izven naselij in zaselkov dovoljene le dograditve, prenova in nadomeščanje zakonito zgrajenih stavb.
ZTUJ-2 člen 64, 67, 67/4. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 7/2. Pravilnik o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša člen 3.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev - razlogi za podaljšanje roka - Direktiva o vračanju - pravica do izjave
Institut prostovoljnega vračanja ni nekaj, kar bi bilo v diskreciji upravnega organa, ampak gre za pravno upravičenje tujca in pravno upravičenje tujca je tudi, da mu pristojni organ lahko, kadar je to potrebno, obdobje za prostovoljni odhod podaljša za ustrezno obdobje, ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, kot so dolžina prebivanja, šoloobvezni otroci ter druge družinske in socialne vezi.
Drži, da 3. člen Pravilnika o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša ne predvideva razloga varovanja otrokovih koristi ali združevanja družine kot možne podlage za ugoditev prošnji za podaljšanje roka, vendar pa navedeno določilo niti ni koncipirano tako, kot zmotno ugotavlja prvostopenjski organ, da Pravilnik taksativno določa, kateri razlogi oziroma okoliščine so lahko podlaga za podaljšanje prošnje.
Če se je tožena stranka spustila v ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja glede obstoja družinskih vezi, in prav je, da se je v to spustila, saj gre za zakonit razlog, na podlagi katerega tujec lahko prosi za podaljšanje roka, potem bi bilo prav in potrebno, če tožena stranka tožniku ni verjela, da bi mu dala možnost, da se izreče o dvomu glede očetovstva in glede uresničevanja pristnega družinskega življenja na podlagi tesni osebnih in čustvenih vezi.
komunalni prispevek - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode - že priključen objekt
Tožnik ne navaja, da bi bilo kanalizacijsko omrežje, na katerega je preko greznice priključen njegov objekt, last občine ali v upravljanju gospodarske javne službe. Zgolj obstoj cevovodov in odprtih jarkov, ki so jih zgradili krajani sami, pa statusa javne komunalne infrastrukture ne dokazuje.
Ustrezen predračun je bil glede na pogoje razpisa lahko le tak predračun, ki je izkazoval izpolnjevanje posameznih zahtev glede toplotne izolacije fasade (npr. glede določene debeline izolacijskega materiala, toplotne prevodnosti, uporabljenega fasadnega sistema, ki je moral imeti evropsko tehnično soglasje ETAG 004).
koncesija - opravljanje pokopališče dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe
Odvzem koncesije in prevzem javne službe v režijo sta različna načina prenehanja koncesijskega razmerja, ki med seboj nista odvisna. Odvzem koncesije tako ni pogoj za prevzem opravljanja gospodarske javne službe v režijo, niti njena posledica. Zato s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo ni mogoče utemeljevati še odvzema koncesije.
Tožnica je v postopku na prvi stopnji le zanikala razlastitev, čeprav je upravni organ v obrazložitvi gradbenega dovoljenja z dne 9. 1. 2012, na katerega se je nanašal njen predlog za obnovo, izkazanost pravice graditi oprl na odločbo za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine z dne 14. 7. 1961. Upravni organ je zato tudi v tem postopku s sklicevanjem na odločbo pravilno zavrnil njene trditve, da razlastitve ni bilo, posledično pa tudi njeno stališče, da je zato še vedno solastnica celotnega zemljišča parc. št. 385/2.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - predlog za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravičeni predlagatelj - zavrženje predloga
Osebe, ki niso naštete v prvem odstavku 275. člena ZUP, lahko pristojni organ sicer opozorijo na obstoj razlogov za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, vendar pa jim zakon ne daje podlage za to, da bi jo tudi zahtevale.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - namenska raba zemljišča
Izdano lokacijsko dovoljenje, tudi če bi še bilo veljavno, ni bilo podlaga za določanje namenske rabe prostora, kot to zmotno menita tožnika. Ta se namreč določa z izvedbenim prostorskim aktom, ki je predpis, in ne s posamičnim upravnim aktom.
ZDen člen 10, 10/2. ZMZPP člen 12, 12/3. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 7.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države - listina o vsebini tujega prava - potrdilo o pravici do odškodnine po tujem pravu
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi bilo pri odločanju potrebno upoštevati potrdilo Zveznega ministrstva za finance, ki dokazuje, da razlaščenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije za podržavljeno premoženje v bivši Jugoslaviji. Omenjeno potrdilo je potrdilo o tujem pravu v smislu 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oz. 7. členu. Kolikor se z njim potrjuje, da sta Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija sklenili FIP, sodišče ugotavlja, da je upravni organ pri ugotavljanju, ali je obstajala možnost pridobiti odškodnino od tuje države, ta predpis kot veljaven upošteval. Kolikor pa Zvezno ministrstvo za finance navaja, da tudi po njem ni obstajala pravica do odškodnine, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice
SZ je vstopil v veljavo dne 19. 10. 1991. Po presoji sodišča je imel upravni organ v izvedenem dokaznem postopku dovolj podlage za zaključek, da tožnik na ta dan ni bil imetnik stanovanjske pravice ali prejšnji imetnik začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju in tudi na ta dan v hišniškem stanovanju ni prebival. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev upravičenosti izplačila gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev zavrnjena.
mednarodna zaščita - dokazno breme - preganjanje - resna škoda
Deljeno dokazno breme, na katerega se tožnik sklicuje, ne pomeni, da tožniku ni treba niti pojasnjevati, zakaj dokazov ni predložil.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da je vdiral v spletne strani in da politična stranka to še naprej od njega zahteva, razloga preganjanja ne more utemeljiti.
Z vidika subsidiarne zaščite je upravni organ tožnikove izjave o težavah s stranko SDA ocenil kot neverodostojne in neverjetne, zaradi česar je tudi ugotovil, da ni izkazal utemeljenega tveganja za resno škodo iz prve in druge alineje 28. člena ZMZ (smrtno kazen ali usmrtitev oziroma mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje).
Pravilnik javnega stanovanjskega sklada ni bil objavljen, zato ga ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za odločanje o zamenjavi stanovanj ter posledično tudi ne za izrek sankcije, to je črtanje tožnice s seznama čakajočih prosilcev. Samo na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način veljavno sprejet in objavljen, je namreč mogoče zakonito odločati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča
Možnost izvedbe priključkov na javno omrežje ne pomeni, da bi morali biti priključki pripeljani neposredno na parcelo oziroma, da bi morala javna cesta potekati neposredno ob parceli.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov spisa izhaja, da upravni organ v upravnem postopku tožniku (ki v tožbi zanika, da bi sam odjavil stalno prebivališče) ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnil o ključni sporni okoliščini, to je glede depeše SUB Banja Luka z dne 7. 2. 1992, na katero je oprl svojo odločitev. S tem je upravni organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - očitna pomota
Po določbi 223. člena ZUP so tehnične pomote v odločbi napake v imenih in številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Takšne pomote sme organ tudi vsak čas sam popraviti. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka napačno ugotovila višino vrednosti solastniškega deleža tožnikove žene na nepremičnini, saj je pri tem pravilno izhajala iz zneska, kot je naveden v uradni evidenci.
Iz podatkov ne izhaja, da bi ob zaplembi premoženja pristojni upravni organ odločal o stvari iz sodne pristojnosti ali o stvari, za katero ne bi bil pristojen (1. točka 279. člena ZUP). Prav tako ni mogoče uporabiti 6. točke 279. člena ZUP, po kateri se izreče za nično odločbo, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Navedenega ničnostnega razloga ni bilo mogoče uporabiti zato, da bi se izpodbijalo morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožeča stranka (to je ugotavljanje državljanstva). To bi se lahko izpodbijalo z drugimi pravnimi sredstvi.