Iz obrazložitve odločbe, izdane po prostem preudarku, bi moralo biti razvidno, zakaj konkretno dejansko stanje, ki ga je toženka navedla (odprt čakajoč kazenski postopek) ne upravičuje pogojnega odpusta, torej bi moralo biti obrazloženo, ali tožnik zaradi navedene „čakajoče kazni“ ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 88. člena KZ-1 oziroma petega odstavka 88. člena KZ-1, torej zakaj se ne more utemeljeno pričakovati, da kaznivega dejanja ne bo ponovil.
ZDDV-1 člen 33, 33/3, 33/3-2, 82, 82/1, 82/1-6, 82/1-7.
DDV - dodatna odmera DDV - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcij
V predmetni zadevi ugotovitve v postopku ne dajejo podlage za zaključek, da tožnica ni upravičena do uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV od spornih računov. Prvostopenjski organ se je v konkretnem primeru pri presoji upravičenosti do odbitka DDV ukvarjal z vprašanjem, ali je dobave dejansko opravila družba C., ki je izdala navedene račune in za katero je bilo ugotovljeno, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“. Vendar pa ta razlog sam po sebi, glede na okoliščine obravnavanega primera in materialnopravne pogoje za priznavanje pravice do odbitka DDV, ne more biti razlog za zavrnitev te pravice.
ZTFI člen 488a, 496, 496/2, 499, 499/2, 499/2-1, 505/, 505/1.
poročanje in razkritje nadzorovanih oz. notranjih informacij - vpogled v spis - trgovanje z delnicami - mali delničar - postopek nadzora - stranka v postopku
Na podlagi 521. člena ZTFI je stranka postopka nadzora lahko le nadzorovana oseba, to pa je oseba, nad katero ATVP opravlja nadzor. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bila stranka postopka nadzora v zadevnih spisih družba A. in ne tožnik. Tožnik pa tudi ni oseba, za katero bi veljala izjema od splošnega pravila o varovanju zaupnih podatkov. Res je, da je tožnik vložil v predmetnih postopkih prijavo, vendar zaradi vložene prijave nima statusa stranke postopka nadzora.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če ima v tem času svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Pri tej presoji je v konkretnem primeru davčni organ (naj)večjo težo dal dejstvu, da naj bi v Sloveniji prebivala tožnikova mladoletna hči. To je načeloma možno, vendar je bilo v tem pogledu dejansko stanje premalo raziskano. Prav tako bi bilo po mnenju sodišča zatrjevane ekonomske vezi s Slovenijo (računi pri bankah oziroma hranilnicah, pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, kreditne kartice, izdane v Sloveniji, oziroma zatrjevana aktivna udeležba tožnika v slovenskem podjetju) treba bolj konkretno presoditi in pri tem, če navedene ekonomske vezi s Slovenijo obstajajo oziroma so obstajale, ugotoviti njihov časovni okvir.
ZZDej člen 3. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine člen 4, 7, 8, 9, 11, 12, 13. ZUP člen 9.
dovoljenje za izvajanje preiskav - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica v postopku ni bila seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki so vplivale na odločitev. Preden se izda odločba je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Načelo zaslišanja stranke po povedanem v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano. Zato so po presoji sodišča v postopku bistveno kršena pravila postopka in je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - obrazložitev odločbe - izrek odločbe
Izrek izpodbijane delne odločbe ne vsebuje navedbe premoženja, na katerega se le-ta nanaša, zato ni določen. Pri tem sodišče poudarja, da navedene nepravilnosti ni mogoče sanirati tako, da se manjkajoča vsebina izreka navede v obrazložitvi odločbe.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - dejansko stanje parcele - v naravi nepozidano zemljišče - pravica do izjave
Glede na dejansko stanje parcele, ki je v naravi dejansko nepozidana ter predstavlja zelenjavni vrtiček in travniško površino, ni podana ovira za vrnitev po določbi prvega odstavka 32. člena ZDen.
Glede vabila pooblaščencu tožnice na ustno obravnavo in ogled, ki je bil opravljen 15. 11. 2011, sodišče ugotavlja, da iz spisa zadeve izhaja, da je pooblaščenec tožnice vabilo prejel 7. 11. 2011, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni spora o tem, da na prvostopenjski organ ni naslovil prošnje za preložitev obravnave in ogleda. Zato se zdaj ne more uspešno sklicevati, da je bil 8 dni, kolikor pred datumom ustne obravnave in ogleda je pooblaščenec tožnice vabilo prejel, prekratek rok za posvetovanje s stranko (tožnico) ter da je bila zato tožnici kršena pravica do izjave.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - datum prehoda premoženja na državo
Premoženje pokojnega A.A., ki je bilo zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a, je v državno last prešlo že z objavo tega normativnega akta v uradnem glasilu, to je 6. 2. 1945. V tem smislu so vse kasneje izdane odločbe zaplembnih komisij in vpisi v zemljiško knjigo le deklaratorne narave, v postopkih vračanja odvzetega premoženja pa imajo pomembno vlogo, saj je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti, za katere osebe je tedanja oblast štela, da so izpolnjevale pogoje iz 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a in jim je bilo zato premoženje odvzeto na tej podlagi.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - stvarna legitimacija - vezanost organa na pravno stališče sodišča - spor polne jurisdikcije
Upravni organ je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam, ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka. Vezanost organa na stališče sodišča sicer ni absolutna, vendar pa morajo biti podani utemeljeni razlogi za takšno odločanje po načelu zakonitosti, kar mora organ tudi navesti v svoji odločitvi.
A.A. je bil sprejemnik ponudbe za objavljeno ceno. Imel je najvišji vrstni red v smislu 23. člena ZKZ, torej je upravičen do odobritve sklenjene kupoprodajne pogodbe. Dolžan je, ker je sprejel ponudbo, plačati dogovorjeno kupnino. Neplačilo kupnine ne spremeni dejstva ugotovljenega vrstnega reda sprejemnikov ponudbe, ta pa tožnika uvršča na nižje mesto kot kupca A.A.
blagovna znamka - relativni razlog za zavrnitev znamke - ugovor zoper registracijo znamke - aktivna legitimacija za vložitev ugovora - glasbena skupina
Ugovorni razlog lahko uveljavlja le imetnik prejšnje znamke oziroma neregistriranega znaka, kar bi v obravnavanem primeru lahko bili le vsi člani skupine prve tožnice.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - predlog za obročno plačilo davčnega dolga
Tožnica do izdaje sklepa o davčni izvršbi dolga ni poravnala. Zato je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2. Iz določil ZDavP-2 ne izhaja, da bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi preveriti, ali je dolžnik vložil predlog po 101. oziroma 102. členu ZDavP-2. 153. člen ZDavP-2 zgolj predpisuje, da se v primeru, če je davčni organ pred začetkom davčne izvršbe dolžniku dovolil odlog oziroma obročno plačilo davka, šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila, odložen tudi začetek davčne izvršbe. Če pa je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka že po izdaji sklepa o izvršbi, se že začeti postopek davčne izvršbe zadrži (154. člen ZDavP-2). Do nobene od omenjenih situacij pa v konkretnem primeru ni prišlo. Zatrjevane škode, ki naj bi nastala zaradi prepočasne odločitve davčnega organa o njenem predlogu za obročno plačilo davčnega dolga, tožnica zato v tem postopku, ko se preverja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe ne more uveljavljati.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker med lastniki parcel ni prišlo do soglasja, je geodet v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN določil potek predlagane meje. Glede na dejstvo, da tožnica ni soglašala s predlagano mejo tudi na ustni obravnavi, jo je prvostopenjski upravni organ, skladno z 39. členom ZEN, pravilno pozval, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetne meje. Ker je ni, je lahko uporabil zakonsko fikcijo, da se tožnica s potekom predlagane meje strinja in so tako izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejene meje v zemljiškem katastru.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 78.
naknadni obračun dajatev - doplačilo DDV - sprostitev blaga v prost promet - carinska deklaracija - netočni podatki v carinski deklaraciji
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil naknadno preverjanje točnosti navedb v carinskih deklaracijah na podlagi prvega odstavka 78. členu CZS. Pri naknadnem preverjanju carinske deklaracije se preverja resničnost navedb v carinski deklaraciji. Pri tem je carinski organ ugotovil, da ima tožnik v poslovnih knjigah evidentirane druge račune z drugimi vrednostmi za dobave dobavitelja, kot jih je predložil in deklariral carinskemu organu. Dobavitelj je tožniku izdal drug račun, ki ga je evidentiral v svojih poslovnih knjigah in tudi plačal. Tako so bili za isto dobavo izdani različni računi.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 23, 23/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - razveza zakonske zveze - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP je tožniku odmeril nagrado po določbi 23. člena ZOdvT od vrednosti predmeta 1500 EUR ter navedel, da to izhaja tudi iz priložene tožbe. Iz upravnega spisa zadeve in iz tožbe zaradi razveze zakonske zveze pa izhaja, da je bila vrednost spora določena v višini 3200 EUR. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z listinami upravnega spisa. Kakšnih drugih okoliščin primera, ki bi jih upošteval pri svoji odločitvi in ki bi utemeljile višino vrednosti predmeta 1500 EUR, pa organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni navedel. Sklepa se zato ne da preizkusiti, kar po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vzpodbujanje naložb v javno kulturno infrastrukturo - razpisni pogoji - subsidiarna uporaba določb ZUP
Objava rezultatov na spletni strani ni odločba, ker ne vsebuje sestavin, ki jih določa 210. člen ZUP in s tem tudi nima nobenih pravnih posledic. V postopkih javnega razpisa se ne glede na to, da gre za subsidiarno uporabo ZUP, upravičenci do dodeljenih sredstev določijo z odločbo, ki mora imeti vse sestavine upravnega akta.
Za dodelitev nepovratnih sredstev pod Merilom I. mora vlagatelj ta segment vloge podpreti z izjavo treh partnerjev s področja kulture o mreženju ter priložiti Projekcijo obiskanosti ustanove v prvih petih letih po zaključku investicije. Takšni projekti bodo na tem segmentu prejeli 15 točk. Tožnik pa je tri izjave partnerjev o sodelovanju priložil k vlogi pod naslovom listine o gospodarskem sodelovanju, zato je toženka pravilno vlogo v tem segmentu ocenila zgolj s 5 točkami.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - plačilo nadomestil - izterjava nadomestil
V ''Pogodbi o plačilu nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike, in njihovih prevodih ter pooblastilo'', sklenjeni med tožnikom in SAZAS-om 10. 6. 2008 (ki se nahaja v upravnih spisih), je med drugim tudi določeno, da je v primeru, če pogodba o plačilu preneha veljati, bodisi sporazumno ali zaradi akta pristojnih organov ali drugih okoliščin ugasne pooblastilo dano SAZAS-u, tožnik pristojen, da samostojno uveljavlja vsa nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov (4. člen). To pa pomeni, da mora tožnik sam pristopiti k pridružitvi navedenih pogodb oziroma sporazumov zaradi uveljavljanja teh pravic oziroma vsaj izkazati aktivnosti, ki kažejo na to, in pričeti tudi z zbiranjem oziroma izterjavo nadomestil. Tega pa tožnik ni storil.
davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - središče osebnih in ekonomskih interesov
V skladu z določbami ZDoh-2 je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega rezidentskega statusa. Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od pogojev, določenih v 6. členu ZDoh-2. Pogoj, ki se ga je presojalo v obravnavanem primeru, je določen v 4. točki 6. člena ZDoh-2, ki predpostavlja, da ima rezident svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Na ta pogoj se sklicujeta oba davčna organa in to je po mnenju sodišča tudi pravna podlaga za odločanje v zadevi. Res pa se je v ustaljeni sodni praksi izoblikovalo stališče, po katerem se kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov zaradi določitve rezidentskega statusa po ZDoh presoja na enak način, kot se ga presoja pri uporabi prelomnih pravil iz mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odgovor na pritožbo - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor
V upravnem sporu sodišče ni pristojno za odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta. Določba 85. člena ZIKS-1 določa le pravno sredstvo, ne pa tudi direktnega sodnega varstva.
Izpodbijanega odgovora na pritožbo ni šteti za posamični akt, s katerim bi organ posegal v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika ter ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožnik je s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti odgovora na pritožbo, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), zato v konkretnem primeru iz vseh navedenih razlogov niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
dohodnina - rezident - status rezidenta - običajno bivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov
Po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če ima v tem času svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. V tej zvezi se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da se kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov zaradi določitve statusa rezidenta po ZDoh-2 presoja na enak način, kot se presoja pri uporabi t.i. prelomnih pravil iz mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Če običajnega prebivališča osebe ni mogoče ugotoviti, ker se mora zaradi delovnih obveznosti pogosto seliti iz ene države v drugo, je odločilen kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov. Okoliščine, ki se upoštevajo pri tej presoji, so zakonec ali zunajzakonski partner oziroma otroci in drugi vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi s Slovenijo (npr. članstvo v društvih), ekonomske vezi s Slovenijo (npr. zaposlitev pri slovenskem delodajalcu, kreditne kartice, izdane v Sloveniji) ipd. Dejstvo, da posameznik vzpostavi pomembne rezidenčne vezi (tudi) v tujini, samo po sebi še ne pomeni, da takšen posameznik preneha biti rezident Slovenije, saj je možno, da posameznik velja za davčnega rezidenta v več državah v istem obdobju hkrati.