upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni pravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijana določba 2. člena Koncesijskega akta, ki se glasi: „Koncesija iz 1. člena tega sklepa se podeli za dobo 1 leta.“, ne ureja posamičnih razmerij, niti ne posega v pravni položaj tožnice. Prav tako tudi ne gre za upravni akt v smislu določila 2. odstavka 2. člena ZUS-1, pač pa gre za splošni pravni akt, ki ga je tožena stranka izdala na podlagi določil 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. To pomeni, da izpodbijani akt tožene stranke ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Vpliv uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto na obravnavano gradnjo (in s tem na tožnikov pravni interes) je zgolj posreden, kar pomeni, da gre s stališča obravnavanega upravnega postopka pri tem vplivu za tožnikov dejanski, ne pa tudi pravni interes, ki bi ga lahko uveljavljal v upravnem sporu. Zgolj na posreden vpliv se tožnik sklicuje tudi s svojimi navedbami o nedoločnosti pravnih aktov, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Določbe občinskega lokacijskega načrta o umestitvi obravnavanih objektov v prostor namreč po presoji sodišča same po sebi ne kažejo kakršne koli nejasnosti oziroma nedoločnosti, niti tožnik česa takega ne utemeljuje.
Za ceste glede hrupa ni predpisana ne pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ne izdelava strokovne ocene.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - poseg v sosednje zemljišče
Projekt PGD, na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, dokazuje, da predmetna gradnja ne bo imela vpliva na sosednje objekte, med drugim glede osončenja (česar tožeči stranki niti ne zatrjujeta), hrupa, tresljajev v času gradnje in v smislu deformacij ali porušitve ter varnosti pred požarom. Tožeči stranki, ki nasprotujeta gradnji, za svoje trditve o škodljivosti vpliva na njuno nepremičnino v upravnem postopku nista predložili dokazov, ki bi jih sicer morali glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočna odločba - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik že podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti izvajalca A. d.o.o. v zvezi s prekritjem strehe, ki je bila z odločbo toženke opr. št. Bpp 391/2014 z dne 26. 8. 2014 pravnomočno zavrnjena. Glede na to je toženka tožnika pozvala, naj navede nove okoliščine, zaradi katerih ponovno zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe zoper navedeno družbo, ta pa jih ni navedel.
Določba 6. člena ZZRZI, ki napotuje na uporabo ZDavP-2, je v veljavi od 17. 11. 2011, na podlagi novele zakona. Sodišče meni, da je določbe glede zastaranja, kot jih določa ZDavP-2, treba upoštevati tudi v času pred sprejemom navedene novele. ZZRZI namreč nima posebnih določb o zastaranju, vendar pa gre pri sporni obveznosti za obvezno dajatev, ki je po svoji naravi najbližja davkom in prispevkom, za katere veljajo posebni predpisi oziroma zakon, ki ureja davčni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Solastniški delež do 1/2 spornih nepremičnin na podlagi odredbe o prodaji v času vložitve prošnje ni bil več v posesti tožnikove partnerice. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, so tožnik in njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči, kar je še dodaten razlog za to, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku poleg dejstva, da je bila s strani sodišča odrejena prodaja nepremičnin, upoštevati tudi dejstvo, da so tako tožnik kot njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči.
Vodja podjetja B. je navedel, da so uvozili silicij iz LR Kitajske in ga shranili v njihovem skladišču. Skladno z naročilom so ponovno izvozili pošiljke evropskim strankam bodisi nepredelane bodisi po drobljenju v manjše kose oziroma čiščenju, da bi zadostili zahtevam evropskih strank. Iz navedene izjave torej izhaja, da je podjetje B., od katerega je tožeča stranka uvozila silicij, nekaterim naročnikom silicij tudi zdrobila v manjše kose in ga očistila glede na zahteve evropskih strank. Iz sodbe Sodišča EU št. C 373/08 pa izhaja, da se na podlagi čiščenja in drobljenja proizvoda lahko dodeli poreklo proizvoda, če se proizvod čisti v fazi izdelave proizvoda in je izločenih najmanj 80% obstoječih nečistoč. Iz izjave vodilnega v podjetju B. pa ni razvidno, kakšno je bilo čiščenje oziroma drobljenje v njihovem podjetju in ali je dosegalo tisti prag, zaradi katerega se lahko dodeli tajvansko poreklo. Ker to ni bilo ugotovljeno, nesporno pa se je podjetje B. ukvarjalo tudi z drobljenjem in čiščenjem silicija iz LR Kitajske, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red plačil davka
Drugostopenjski organ je dovolj podrobno pojasnil, da je zadevno vračilo v davčnem knjigovodstvu evidentirano, ampak ker tožnica ni imela poravnanih starejših obveznosti, so se z omenjenim vračilom pokrivale te obveznosti, pri čemer je drugostopenjski organ zelo natančno specificiral obveznosti, ki so bile poplačane s tem zneskom.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka, na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - dolžnost zavezanca varovati poslovno skrivnost
Družbe B. d.o.o., C. d.d. in D. d.d., ki so sodelovale v postopku javne dražbe, so se v upravnem postopku pred toženko sklicevale na varovanje svoje poslovne skrivnosti, zato je bila tožnica na podlagi drugega odstavka 40. člena ZGD-1 dolžna varovati njihovo poslovno skrivnost. Na tej podlagi je torej lahko kot zavezanka po ZDIJZ zavrnila dostop do zahtevane informacije. Vendar je toženka kot pritožbeni organ v postopku po ZDIJZ ugotovila, da pogoji za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja niso podani. S tako odločitvijo je odpadla podlaga za tožničino odškodninsko in kazensko odgovornost.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravnomočna obsodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami
Že zgolj ena obsodilna sodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko zadostuje za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje. Prvostopenjski organ je v zadostni meri obrazložil, zakaj je zgolj to okoliščino upošteval kot zadosten razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, saj je pojasnil, da je upošteval predvsem težo kaznivega dejanja, še zlasti to, da je šlo za promet z drogami heroin in kokain ter da je splošno znano, kakšne učinke ima droga za zdravje ljudi, upošteval je tudi to, da je šlo za delovanje v organizirani skupini ter majhno časovno distanco od zaključka prestanka kazni.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - poznavanje slovenske zakonodaje
Tožeča stranka je na zaslišanju sama izpovedala, da je družbo, katere 100% lastnik je, ustanovil njen brat, ki je pooblaščen tudi za zastopanje družbe, v kateri bo tožeča stranka delala kot navadni delavec, in sicer na gradbiščih na lokacijah, ki so odvisne od samega dela. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi tujec, ki bo prišel v Republiko Slovenijo začasno opravljati nekvalificirana ali kvalificirana dela, podrobno poznal slovensko zakonodajo, zato je po mnenju sodišča preveritev izpolnjevanja pogoja podreditve slovenskemu pravnemu redu treba omejiti na realno in pričakovano delo, ki ga bo tujec opravljal in zaradi česar je vložil prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Toženka je svojo odločitev oprla na podatek, ki ga je pridobila iz zemljiške knjige in je bil drugačen od tožničinih navedb v vlogi (v vlogi je navedla, da ni lastnica stavbnega zemljišča). Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnico in ji omogočila, da se o njem izjavi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - ukrep inšpektorja za kulturo
Izpodbijana odločba temelji na petem odstavku 115. člena tedaj veljavnega ZVKD-1, po katerem v primerih, ko gre za poseg v spomenik ali nepremično dediščino, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, inšpektor z odločbo odredi ustavitev izvajanja vseh del in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu gradbenemu inšpektorju, ustavitev del pa velja le do odločitve pristojnega gradbenega inšpektorja. Kot je razvidno iz drugostopenjske odločbe, je že pred izdajo navedene odločbe bila izdana odločba gradbenega inšpektorja, ki ugotavlja neskladnost gradnje objekta z gradbenim dovoljenjem.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele - zelene površine
Pri razumevanju, katere površine investitorjevega zemljišča vplivajo na višino komunalnega prispevka, je treba upoštevati naravo tega prispevka. Gre za odmero občini za stroške, ki jih ima z gradnjo komunalne opreme, zavezanec pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Ker zaradi zelenih površin na zemljišču gradnje komunalna oprema ne bo bolj ali manj obremenjena oziroma uporabljena, v tej zadevi pri odmeri ne bi smele biti upoštevane kot površine, ki služijo objektu.
dohodnina - dohodki iz delovnega razmerja - odškodnina - odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Vse vrste odškodnin, priznanih na podlagi sodb sodišč, niso izvzete od plačila dohodnine, ampak samo nekatere izmed teh odškodnin. ZDoh-2 v 27. členu določa, od katerih odškodnin se dohodnina ne plača.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Ker tožnica ni navedla podatkov o imetništvu vrednostnih papirjev, niti ni sporno, da je njihova imetnica, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njeno prošnjo za dodelitev BPP, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
Od prosilca za BPP se pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve BPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Glede na to, da je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku za povrnitev izplačane BPP, niso izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
ZUP člen 147, 260, 260-4, 263, 263/4. ZDen člen 10, 10/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - rok za vložitev predloga - objektivni rok
Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, sta bili izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - veljavni prostorski akt
Občinski prostorski načrt je za prej začete upravne postopke podaljšal uporabo dotedanjih izvedbenih aktov občine. Tožnica zato z golim vztrajanjem pri trditvi o napačni uporabi predpisa ne more izpodbiti izdanega gradbenega dovoljenja.