davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red plačil davka
Drugostopenjski organ je dovolj podrobno pojasnil, da je zadevno vračilo v davčnem knjigovodstvu evidentirano, ampak ker tožnica ni imela poravnanih starejših obveznosti, so se z omenjenim vračilom pokrivale te obveznosti, pri čemer je drugostopenjski organ zelo natančno specificiral obveznosti, ki so bile poplačane s tem zneskom.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - poseg v sosednje zemljišče
Projekt PGD, na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, dokazuje, da predmetna gradnja ne bo imela vpliva na sosednje objekte, med drugim glede osončenja (česar tožeči stranki niti ne zatrjujeta), hrupa, tresljajev v času gradnje in v smislu deformacij ali porušitve ter varnosti pred požarom. Tožeči stranki, ki nasprotujeta gradnji, za svoje trditve o škodljivosti vpliva na njuno nepremičnino v upravnem postopku nista predložili dokazov, ki bi jih sicer morali glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1.
ZUP člen 147, 260, 260-4, 263, 263/4. ZDen člen 10, 10/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - rok za vložitev predloga - objektivni rok
Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, sta bili izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
Gradbena inšpektorica je zaradi zastoja v postopku, ki je bil dejansko v tožnikovo korist (zaradi dodatnega časa, da naknadno dobi dovoljenje), le preverila obstoj nelegalno zgrajenega objekta in s tem potrebo po nadaljnjem vodenju inšpekcijskega postopka, ki ga je dolžna voditi po uradni dolžnosti. Ker je ugotovila nespremenjene okoliščine, te pa so bile enake kot ob ogledu 22. 11. 2011, ko je tožnik lahko dal izjavo, mu z nevročitvijo zapisnika z dne 13. 2. 2014 ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku oz. načelo zaslišanja stranke.
Toženka zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, ker nobena od njegovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi in ni pokazal primernega odnosa do plačila denarne kazni, saj je v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe ni plačal, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - veljavni prostorski akt
Občinski prostorski načrt je za prej začete upravne postopke podaljšal uporabo dotedanjih izvedbenih aktov občine. Tožnica zato z golim vztrajanjem pri trditvi o napačni uporabi predpisa ne more izpodbiti izdanega gradbenega dovoljenja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele - zelene površine
Pri razumevanju, katere površine investitorjevega zemljišča vplivajo na višino komunalnega prispevka, je treba upoštevati naravo tega prispevka. Gre za odmero občini za stroške, ki jih ima z gradnjo komunalne opreme, zavezanec pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Ker zaradi zelenih površin na zemljišču gradnje komunalna oprema ne bo bolj ali manj obremenjena oziroma uporabljena, v tej zadevi pri odmeri ne bi smele biti upoštevane kot površine, ki služijo objektu.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in mati
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca Republiki Bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev tožbe - začasna odredba
Toženka je ugotovila, da je da je vsem prosilcem v Bolgariji zagotovljena nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba, da bo tožnik nastanjen v centru oz. nastanitveni enoti, ki jo upravlja državna agencija za begunce ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja in finančnega statusa, ter da so v centrih usposobljeni zdravstveni delavci (odgovor pristojnega bolgarskega organa o zagotovljenih pogojih nastanitve). Da bi bili trenutni nastanitveni pogoji prosilcev za mednarodno zaščito tako slabi, da ne zagotavljajo minimalnih standardov za človeka dostojno življenje oz. da so s tem v zvezi dostopne novejše informacije, pa tožnik ne trdi.
Tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da bi tožnik s takojšnjo predajo Bolgariji izgubil možnost, da njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Republika Slovenija oziroma druga odgovorna država članica, s tem pa bi mu bila odvzeta tudi pravica do učinkovite pritožbe zoper to sodbo in sklep. Tožniku bi torej z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka je prepričljivo navedla, da zahtevane informacije predstavljajo varovani osebni podatek uslužbenca policije v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna elektrarna - zagotovljen odkup proizvedene električne energije - višina podpore - veljavnost podzakonskega akta
Tožnik je z izpodbijanim aktom dobil določen znesek finančne podpore kot zagotovljen odkup proizvedene električne energije. Gre za institut finančne podpore, ki je urejen v 1. odstavku 64.n člena EZ z besedilom, da se pod določenim pogojem proizvajalcem „lahko“ dodelijo podpore. Tega ni mogoče obravnavati kot pričakovano temeljno pravico, ki bi jo bilo mogoče povezati z načelom varstva pričakovanih (ali pridobljenih) pravic in zaupanja v pravo.
Določilo 9. odstavka 64.n člena EZ določa, da vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Legitimen cilj tega zakonskega pooblastila za podzakonsko urejanje pravne materije je v tem, da gre za finančne podpore, ki so med drugim odvisne od proračunskih zmogljivosti in razmer na energetskem trgu, za kar pa je potrebna določena fleksibilnost, ki je lažje uresničljiva prek podzakonskega predpisa. Poseg v tožnikovo pravico je bil primeren v tem smislu, da je z njim bilo lahko doseči legitimen cilj, to je zmanjšanje porabe javnih sredstev na tem področju.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - preganjanje
Sodišče drugače kot upravni organ meni, da je tožnik zatrjeval huda nasilna dejanja, ki jim je bil izpostavljen s sosedove strani zaradi očetovega sodelovanja v stranki DNZ, katere član naj bi bil tudi on sam, pristojnim oblastem (policiji) pa ni zaupal zaradi razširjene korupcije. Te okoliščine so po mnenju sodišča takšne, da bi lahko pomenile dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ, saj ni že na prvi pogled jasno (očitno), da ne gre za taka dejanja.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - odredba o izvedbi finančne preiskave - zaključno poročilo finančne preiskave
V obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke za odločanje tega sodišča v upravnem sporu iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, saj ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč
Z dodelitvijo nujne BPP se na prosilca prenese tveganje, da bo moral dodeljeno BPP vrniti, če bi se pri naknadni presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev takšne BPP izkazalo, da mu je bila BPP dodeljena neutemeljeno (četrti odstavek 36. člena ZBPP).
Organu za BPP je bilo znano dejstvo, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in tako ne izpolnjuje finančnega pogoja, saj mu je bila prošnja za dodelitev BPP prav iz tega razloga že večkrat zavrnjena. Določbe 36. člena ZBPP toženi stranki ne preprečujejo, da se v postopku za dodelitev nujne BPP opredeli do podatkov, s katerimi razpolaga v času odločanja.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZOPNI člen 17a, 26.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - vpogled v zbrane podatke iz finančne preiskave
Iz tožbe ter spremembe tožbe in prilog izhaja, kot navaja tožnica, da ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za izpodbojno tožbo, ker posamična akta, ki ju s tožbo izpodbija, očitno ne posegata (več) v njen pravni položaj (kajti sporne listine prej tožilskega spisa so bile priložene tožbi, ki jo je SDT vložilo zoper tožnico na podlagi ZOPNI ter se je z njimi tožnica že lahko seznanila).
Vložitev tožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 oziroma iz drugega odstavka 33. člena tega zakona), ne more predstavljati spremembe (prej vložene) izpodbojne tožbe (v tem smislu, da gre za isto tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom), saj ne gre za isti predmet upravnega spora.
Tožnica ugovor kršitve pravice do izjave iz 17.a člena ZOPNI lahko uveljavlja (najmanj) v pritožbi zoper sodbo (v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP - drugi odstavek 9. člena ZOPNI). Tako ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo ter njena tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem ODT - prepovedjo vpogleda v tožilski spis in neizročitvijo preslikav listin iz tega spisa - ni dopustna ter jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno moralo zavreči.
denacionalizacija - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - poziv k odpravi pomanjkljivosti
Iz zahteve nedvomno izhaja, da je tožnica zahtevala vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 47, k.o. ..., torej tudi parc. št. 733/1, 733/3 in 775/2, glede katerih po mnenju organa ni bilo priloženih ustreznih prilog, kar pa pomeni, da je bila vloga tožnice nepopolna oziroma nejasna in s tem nesposobna za obravnavanje. Organ bi tako moral postopati po določbah ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen) in tožnico v skladu z 67. in 68. členom ZUP/86 pozvati, da vlogo dopolni oziroma razjasni in šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari.