inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
Gradbena inšpektorica je zaradi zastoja v postopku, ki je bil dejansko v tožnikovo korist (zaradi dodatnega časa, da naknadno dobi dovoljenje), le preverila obstoj nelegalno zgrajenega objekta in s tem potrebo po nadaljnjem vodenju inšpekcijskega postopka, ki ga je dolžna voditi po uradni dolžnosti. Ker je ugotovila nespremenjene okoliščine, te pa so bile enake kot ob ogledu 22. 11. 2011, ko je tožnik lahko dal izjavo, mu z nevročitvijo zapisnika z dne 13. 2. 2014 ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku oz. načelo zaslišanja stranke.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - tožba zoper delodajalca za plačilo prispevkov - stečajni postopek
Tožnik v tožbi ne prereka dejstva, da se je nad družbo B. d.o.o. začel stečajni postopek in da v roku treh mesecev ni vložil prijave terjatve v stečajni postopek. Zato sodni postopek za izterjavo teh denarnih sredstev nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga kot obveznega določa 24. člen ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočna odločba - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik že podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti izvajalca A. d.o.o. v zvezi s prekritjem strehe, ki je bila z odločbo toženke opr. št. Bpp 391/2014 z dne 26. 8. 2014 pravnomočno zavrnjena. Glede na to je toženka tožnika pozvala, naj navede nove okoliščine, zaradi katerih ponovno zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe zoper navedeno družbo, ta pa jih ni navedel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Solastniški delež do 1/2 spornih nepremičnin na podlagi odredbe o prodaji v času vložitve prošnje ni bil več v posesti tožnikove partnerice. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, so tožnik in njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči, kar je še dodaten razlog za to, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku poleg dejstva, da je bila s strani sodišča odrejena prodaja nepremičnin, upoštevati tudi dejstvo, da so tako tožnik kot njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izvršilni postopek
Okrajno sodišče je v izvršilnem postopku, v katerem je imela tožnica položaj upnika, s sklepom z dne 16. 1. 2012 postopek ustavilo. Navedeni sklep je toženka pravilno razlagala tako, da je upravičenka do BPP, tožnica v tem upravnem sporu, uspela in zato je upravičeno uporabila določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec, ki je v pravdi uspel in pridobil premoženje, državi dolžan povrniti znesek prejete BPP. Takšna odločitev je tudi v skladu z naravo in namenom BPP, ki je v tem, da se upravičencem, ki zaradi nezmožnosti plačila pravne pomoči, ne bi mogli vložiti tožbe oziroma drugih pravnih sredstev pred sodišči, to omogoči s pomočjo države v obliki BPP.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka - pravna podlaga - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Sodišče se ne strinja s trditvijo prvostopenjskega organa, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Razlogi, zaradi katerih prvostopenjski organ ni sledil navodilom sodišča, po presoji sodišča niso dovolj tehtni, da bi lahko organ odstopil od določila četrtega odstavka 64. člena ZUS-1.
ZUP člen 147, 260, 260-4, 263, 263/4. ZDen člen 10, 10/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - rok za vložitev predloga - objektivni rok
Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, sta bili izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna elektrarna - zagotovljen odkup proizvedene električne energije - višina podpore - veljavnost podzakonskega akta
Tožnik je z izpodbijanim aktom dobil določen znesek finančne podpore kot zagotovljen odkup proizvedene električne energije. Gre za institut finančne podpore, ki je urejen v 1. odstavku 64.n člena EZ z besedilom, da se pod določenim pogojem proizvajalcem „lahko“ dodelijo podpore. Tega ni mogoče obravnavati kot pričakovano temeljno pravico, ki bi jo bilo mogoče povezati z načelom varstva pričakovanih (ali pridobljenih) pravic in zaupanja v pravo.
Določilo 9. odstavka 64.n člena EZ določa, da vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Legitimen cilj tega zakonskega pooblastila za podzakonsko urejanje pravne materije je v tem, da gre za finančne podpore, ki so med drugim odvisne od proračunskih zmogljivosti in razmer na energetskem trgu, za kar pa je potrebna določena fleksibilnost, ki je lažje uresničljiva prek podzakonskega predpisa. Poseg v tožnikovo pravico je bil primeren v tem smislu, da je z njim bilo lahko doseči legitimen cilj, to je zmanjšanje porabe javnih sredstev na tem področju.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca Republiki Bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev tožbe - začasna odredba
Toženka je ugotovila, da je da je vsem prosilcem v Bolgariji zagotovljena nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba, da bo tožnik nastanjen v centru oz. nastanitveni enoti, ki jo upravlja državna agencija za begunce ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja in finančnega statusa, ter da so v centrih usposobljeni zdravstveni delavci (odgovor pristojnega bolgarskega organa o zagotovljenih pogojih nastanitve). Da bi bili trenutni nastanitveni pogoji prosilcev za mednarodno zaščito tako slabi, da ne zagotavljajo minimalnih standardov za človeka dostojno življenje oz. da so s tem v zvezi dostopne novejše informacije, pa tožnik ne trdi.
Tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da bi tožnik s takojšnjo predajo Bolgariji izgubil možnost, da njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Republika Slovenija oziroma druga odgovorna država članica, s tem pa bi mu bila odvzeta tudi pravica do učinkovite pritožbe zoper to sodbo in sklep. Tožniku bi torej z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in mati
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - odredba o izvedbi finančne preiskave - zaključno poročilo finančne preiskave
V obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke za odločanje tega sodišča v upravnem sporu iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, saj ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - preganjanje
Sodišče drugače kot upravni organ meni, da je tožnik zatrjeval huda nasilna dejanja, ki jim je bil izpostavljen s sosedove strani zaradi očetovega sodelovanja v stranki DNZ, katere član naj bi bil tudi on sam, pristojnim oblastem (policiji) pa ni zaupal zaradi razširjene korupcije. Te okoliščine so po mnenju sodišča takšne, da bi lahko pomenile dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ, saj ni že na prvi pogled jasno (očitno), da ne gre za taka dejanja.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka je prepričljivo navedla, da zahtevane informacije predstavljajo varovani osebni podatek uslužbenca policije v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova BPP - uspeh v postopku - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na RS
V zadevi gre za vračilo sredstev iz naslova BPP, do katerega je Republika Slovenija na podlagi določb 46. člena ZBPP nedvomno upravičena. Izvršilni oziroma pravdni postopek se je namreč končal v korist upravičenca - tožnice, ki ji je bila dodeljena BPP za ta postopek. Nesporno je tudi, da so bili stroški postopka iz naslova BPP odvetniku tožnice izplačani in da je zato, v skladu z določbami 46. člena ZBPP, terjatev tožnice iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka. Nesporno je tudi, da je bila družba B. po pravnomočnem sklepu sodišča v izvršilnem oziroma pravdnem postopku zavezana povrniti stroške postopka, in da je le-te vrnila oziroma izplačala tožeči stranki namesto Republiki Sloveniji kot upravičenki do vračila. Kar pa še ne pomeni, da ni prišlo do (z zakonom določenega!) prehoda terjatve in da je Republika Slovenija izgubila svoj položaj upnika do B. kot nasprotne stranke iz 46. člena ZBPP. Čim pa je tako, ostaja terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka do B. odprta. To pa obenem pomeni, da ni podlage za izpodbijano odločitev ter da je zgolj B. tista, ki lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev od tožnice. Podlage za izpodbijano odločitev tudi sicer ni v določbah ZBPP, na katere se sklicuje pristojni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za situacijo iz 48. člena ZBPP, ki se citira v obrazložitvi, očitno ne gre. Ustrezno pa tudi ni sklicevanje na 41. člen ZBPP, saj v konkretnem primeru ne gre za obveščanje pristojnega organa o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na pravico tožnice do BPP in s tem za obveščanje o vsebinah, na katere se nanašajo določbe citiranega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.
ZBan-1 člen 249, 253, 253a, 255a, 258. ZBan-1L člen 39, 39/3.
imenovanje izredne uprave banke - pogoji za imenovanje izredne uprave - povečano tveganje - kapitalska ustreznost banke - mandat izredne uprave - postopek prenehanja banke
Generalno pooblastilo Banki Slovenije, da preko izredne uprave izvaja nadzor na način, ki ga določi sama, izhaja iz 258. člena ZBan-1 kot tudi iz 255.a člena ZBan-1, po katerem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Mandat izredni upravi torej v zakonu ni nikjer podrobneje določen ali omejen.
Tožena stranka je pravilno ocenila, da bi povečano tveganje v banki lahko povzročilo pomembnejše negativne učinke na poslovanje drugih finančnih družb ter na ogrozitev finančnega sistema v državi ter da je nujno, da se z ukrepi nadzora in drugimi ukrepi za krepitev stabilnosti banke prepreči nastanek razlogov za stečaj banke.
Z imenovanjem izredne uprave ni bil uveden postopek prenehanja banke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, ampak je izredna uprava dobila mandat, da v okviru rednega poslovanja banke pripravi načrt aktivnosti za zaključevanje poslovanja. Izredna uprava oziroma tožena stranka pa bo predlagala oziroma uvedla postopek prenehanja banke ko in če bodo doseženi cilji načrta prestrukturiranja.