ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6 105. ZUP člen 62, 62/7, 214, 237, 237/1, 237/1-5. ZDavP-2 člen 139.
odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - drugi dohodki - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - jezik v postopku
V obravnavanem primeru je sporno, ali je z računa pravne osebe dvignjeni znesek 278.967,90 EUR tožnik kot direktor pravne osebe porabil za namene poslovanja te družbe, to je za izplačilo plač in dodatkov delavcem, ali pa gre po drugi strani za dohodke tožnika, ki jih je treba obdavčiti. V izpodbijani odločbi je jasno obrazloženo, zakaj je davčni organ ta znesek obravnaval kot obdavčljiv dohodek tožnika in kako je pri tem presodil vse zbrane dokaze, tako tiste, ki jih je pridobil sam, kot tiste, ki jih je ponudil tožnik; razvidna pa je tudi pravna podlaga za obdavčitev. Zato je zadoščeno kriterijem iz 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe.
Pri pravni osebi, katere direktor je bil tožnik, je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Tožnik je bil kot direktor pravne osebe lahko prisoten pri nadzoru in je bil tekoče obveščen o vseh pomembnih dejstvih in dokazih. V tem postopku, v katerem se obravnava kot fizična oseba, pa je o rezultatih inšpekcijskega nadzora pri pravni osebi moral biti obveščen le v delu, ki se nanaša neposredno nanj zaradi morebitne dodatne obdavčitve.
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi delavci, ki so podali izjave o zatrjevanem izplačilu plače v obliki gotovine, ne znali slovenskega jezika in posledično ne bi razumeli, o čem morajo podati izjavo. Le takim osebam pripada pravica do tolmača, o čemer jih je organ dolžan obvestiti. Do kršitve iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZUP tako po presoji sodišča ni prišlo.
premestitev obsojenca - premestitev na odprti oddelek - dodelitev posamezne vrste ugodnosti
V konkretnem primeru se prvostopenjski organ sklicuje na prvi odstavek 80. člena ZIKS-1, na podlagi katerega se obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima. Iz tretjega odstavka 77. člena ZIKS-1 izhajajo okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti. Ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve in tožnikovih osebnostnih značilnosti organ pravilno zaključuje, da za tožnika še ni mogoče podati ocene, da bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo zlorabil svobodnejšega režima na odprtem oddelku.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - boniteta - opcijska pogodba - načelo zaslišanja stranke
Za uvedbo obnove postopka odmere dohodnine in za odločanje o obnovljenem postopku ni potrebna (pravnomočna) inšpekcijska odločba, kot se zatrjuje v tožbi. Dovolj je, da se ugotovijo nova dejstva in dokazi, kar pa vsebuje že zapisnik o nadzoru pri družbi A. Zato se je obnova lahko začela na podlagi zapisniških ugotovitev in tožbenim trditvam, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ni mogoče slediti.
Tožnik zato, ker ni bil udeležen v inšpekcijskem postopku, ki se vodi pri družbi A., ni bil prikrajšan za možnost izjave. Z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, je bil v zadostni meri seznanjen v postopku obnove. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi in pojasnjeni razlogi za obnovo ter nato vročen tisti del zapisnika, za katerega že drugostopenjski organ pravilno in skladno s podatki spisov ugotavlja, da vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na tožnika. Na ta način se je tožnik lahko seznanil z vsemi ključnimi dejanskimi ugotovitvami in z njihovo presojo s strani davčnega organa in bi lahko vsebinsko ugovarjal že v postopku obnove.
ZS člen 87, 89, 89/1, 89/1-4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 15.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - nevestno opravljanje dela
V obravnavani zadevi se tožniku očita kršitev 4. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri minister za pravosodje razreši sodnega cenilca, če svojih dolžnosti ne opravlja vestno. Navedeno določbo tudi sodišče razume tako kot tožena stranka, in sicer kot dolžnost ravnanja sodnega cenilca skladno s pravili znanosti in stroke na način, da poda verodostojno in pregledno ter nepristransko cenitveno poročilo oziroma izvid. Po 2. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč izvedenec oziroma cenilec dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakona in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje oziroma cenitev podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve.
Tožnika na poziv organa z dne 21. 8. 2014, ki ju je obvestil o obsegu primerljivih kmetijskih površin, nesporno nista odgovorila, vendar pa neaktivnost strank, ki sta bila pozvana le glede izjave o podatkih obsega primerljivih kmetijskih površin, ne opravičuje organa, da ne opravi presoje po vseh treh kriterijih, ki jih ZDKG določa in navede razloge za svojo odločitev.
Izostala je presoja, ali nepremičnine, za katere je ugotovljeno, da so zaščitena kmetija, predstavljajo eno celoto, kljub zatrjevanju oddaljenosti in zatrjevanju ločenega gospodarjenja, ki izhaja že iz časa pravnih prednikov obeh tožnikov. Določba 3. člena ZDKG ob izpolnjenih pogojih za več gospodarskih enot namreč pomeni tudi izločevalni kriterij.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - bistvena kršitev pravil postopka - prijava terjatve v stečaj
Tožnik odločitvi ugovarja in meni, da bi mu brezplačna pravna pomoč morala biti dodeljena. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je zadeva I P 3186/2008 pravnomočno končana. Iz same prijave terjatev pa izhaja, da tožnik ni prijavil le terjatve, na katero se sklicuje toženka, razlogi za zavrnitev prošnje za ta širši obseg terjatev pa niso navedeni, zato sodišče razlogov toženke, ki so nejasni, že v okviru terjatve iz zadeve I P 3186/2008, v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ne more preizkusiti, kar pomeni kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka svojo odločitev usmeri na prijavo terjatev v stečaju z dne 13. 4. 2011 in konkretno glede posameznih terjatev navede svoje razloge, zakaj tožniku po vloženi prijavi terjatev v stečaju brezplačna pravna pomoč ne pripada, v obsegu, kot jo je opredelil v vlogi z dne 14. 10. 2014 (odgovor na poziv).
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe tožnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova, za kar obstoji pravna podlaga v petem odstavku 157. člena ZDavP-2. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi ob njegovi izdaji.
industrijska lastnina - blagovna znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - podoba petelina
Res je, kot zatrjuje tožnik v tožbi, da gre tako v primeru njegovih predhodnih znamk Skupnosti kot v primeru prijavljene znamke za enak koncept - podobo petelina, torej isto vrsto domače živali, vendar se sodišče strinja z uradom, da je takšen pomenski vidik zaradi vizualnih razlik med petelinom na prijavljeni znamki ter petelinom na predhodnih znamkah Skupnosti tožnika, ki sta si vizualno zelo različna, močno nevtraliziran.
ZUS-1 člen 4, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZNPPol člen 137.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - pritožba na delo policije oziroma policista - pravočasnost tožbe
Iz tožbe izhaja, da je bilo posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, storjeno dne 23. 7. 2014. Iz dohodnega zaznamka na izvirniku tožbe pa je razvidno, da je tožba prispela na sodišče dne 12. 12. 2014, in da je bila vložena priporočeno na pošti dne 11. 12. 2014. Glede na navedeno je tožba vložena prepozno.
Pritožba iz 137. člena ZNPPol niti po ZNPPol, niti po določbah ZUS-1 ni obvezno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč le njegova fakultativna možnost.
razlastitev - pogoji za razlastitev - ponudba za odkup zemljišča - javna cesta
Stranka z interesom je zahtevo za razlastitev vložila, ker jo je na to napotilo Okrožno sodišče v Novem mestu. Ta postopek, ki ga je začela tožnica, poteka zaradi določitve odškodnine za zemljišče, ki je sedaj predmet tega razlastitvenega postopka, pri čemer stranka z interesom (ki je v pravdnem postopku toženka) nasprotuje plačilu odškodnine za obravnavano zemljišče iz razloga, ker naj bi pravni prednik tožnice sporno zemljišče brezplačno odstopil občini zaradi razširitve lokalne ceste (dopis o tem je stranka z interesom priložila tudi k zahtevi za razlastitev). To pa pomeni, da je bila tožnica nedvomno že pred vložitvijo zahteve za razlastitev seznanjena ne samo s predmetom obravnave (zemljišče s parc. št. 395/14 v izmeri 351 m2), temveč tudi s ceno oziroma s stališčem nasprotne stranke, da ji za zemljišče ni treba nič plačati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZTro člen 47, 50, 51, 51/8, 62, 62/2.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - sprostitev blaga v prost promet - evidentiranje poslovnih dogodkov - carinska vrednost blaga
Carinski organ je ugotovil, da tožnik ni imel evidentiranih poslovnih dogodkov v zvezi z dobavitelji in tudi ne v zvezi s kupci predmetnega tobaka. Na podlagi 78. člena CZS je organ pri tožniku opravil naknadno kontrolo, in sicer zaradi dvoma v pravilno vrednost predloženih računov predmetnim carinskim deklaracijam glede na cene tobaka na trgu, pa tudi zato, ker so bili predmetni računi različnih izdajateljev iz Indije večinoma enake oblike.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155, 155/4, 155/4-3. ZRud člen 14, 19.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba - poseg v pričakovane pravice - kršitev svobodne gospodarske pobude
Predmet upravnega spora je odločba, ki jo je upravni organ na podlagi 52. člena ZRud-1 izdal tožniku kot zavezancu za plačevanje rudarske koncesnine.
Določanje načina odmere in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe. Zato se obveznost upoštevanja koncesijske pogodbe pri izdaji odločbe iz drugega odstavka 52. člena ZRud-1 ne more nanašati na določitev vrednosti točke, ki je element načina odmere koncesnine. Nepravilnosti izdane upravne odločbe glede upoštevane višine vrednosti točke tako ni mogoče utemeljevati z vsebino pogodbenega dogovora o tem, tudi če je ta vsebovan v koncesijski pogodbi.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za uporabo določb Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, veljavne v času podpisa koncesijske pogodbe, saj ta ni predvidena ne z ZRud-1 ne s sedaj veljavno Uredbo.
Prav tako tožnik ni utemeljil nedopustnega posega v pričakovane pravice. Vsako pričakovanje še ni pričakovana pravica. Iz zakonske ureditve pravica do načina določanja vrednosti točke, za kakršnega se zavzema tožnik, ne izhaja. Spremenljivost vrednosti točke je namreč bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne pomeni posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče tudi ni presojalo utemeljenosti smiselno zatrjevane kršitve svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave z vidika domnevne kršitve pogodbenih določil. Kolikor pa se ti očitki nanašajo zgolj na uporabo Uredbe, sodišče pojasnjuje, da vsaka sprememba predpisov še ne pomeni nedopustnega posega v pravni položaj gospodarskih subjektov. Zgolj dejstvo, da nova ureditev zaradi povečanja vrednosti točke povečuje tožnikovo finančno obveznost in s tem njegove stroške in mu s tem zmanjšuje dobiček, samo po sebi ne utemeljuje nedopustnega posega v tožnikovo svobodno gospodarsko pobudo, ki pomeni predvsem podjetniško svobodo ravnanja. Dejstvo, da je obveznost v tretjem letu prehodnega obdobja višja od obveznosti, izračunane na podlagi prej veljavnih določb, pa sama po sebi tudi ne utemeljuje zatrjevane kršitve ustavnega načela pravne varnosti.
denacionalizacija - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - poziv k odpravi pomanjkljivosti
Iz zahteve nedvomno izhaja, da je tožnica zahtevala vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 47, k.o. ..., torej tudi parc. št. 733/1, 733/3 in 775/2, glede katerih po mnenju organa ni bilo priloženih ustreznih prilog, kar pa pomeni, da je bila vloga tožnice nepopolna oziroma nejasna in s tem nesposobna za obravnavanje. Organ bi tako moral postopati po določbah ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen) in tožnico v skladu z 67. in 68. členom ZUP/86 pozvati, da vlogo dopolni oziroma razjasni in šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, je treba predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži. Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve (pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebin predstavlja pravni temelj za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
ZBan-1 člen 249, 253, 253a, 255a, 258. ZBan-1L člen 39, 39/3.
imenovanje izredne uprave banke - pogoji za imenovanje izredne uprave - povečano tveganje - kapitalska ustreznost banke - mandat izredne uprave - postopek prenehanja banke
Generalno pooblastilo Banki Slovenije, da preko izredne uprave izvaja nadzor na način, ki ga določi sama, izhaja iz 258. člena ZBan-1 kot tudi iz 255.a člena ZBan-1, po katerem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Mandat izredni upravi torej v zakonu ni nikjer podrobneje določen ali omejen.
Tožena stranka je pravilno ocenila, da bi povečano tveganje v banki lahko povzročilo pomembnejše negativne učinke na poslovanje drugih finančnih družb ter na ogrozitev finančnega sistema v državi ter da je nujno, da se z ukrepi nadzora in drugimi ukrepi za krepitev stabilnosti banke prepreči nastanek razlogov za stečaj banke.
Z imenovanjem izredne uprave ni bil uveden postopek prenehanja banke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, ampak je izredna uprava dobila mandat, da v okviru rednega poslovanja banke pripravi načrt aktivnosti za zaključevanje poslovanja. Izredna uprava oziroma tožena stranka pa bo predlagala oziroma uvedla postopek prenehanja banke ko in če bodo doseženi cilji načrta prestrukturiranja.
ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 82, 87, 87/1. ZDavP-2 člen 68.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - dobava blaga fizičnim osebam - prodaja preko hitre pošte - izdaja računa - obračun DDV
Davčni organ je pravilno določil davčno osnovo, ko je prihodke tožnika povečal za znesek kupnin, ki jih je tožnik prejel za sporno blago, prodano po hitri pošti pretežno fizičnim osebam v letih 2008 in 2009. Višino teh prihodkov je tudi pravilno ugotovil na podlagi listin, ki jih je pridobil v postopku navzkrižne kontrole pri družbi A. Tožnik bi moral za prodano sporno blago po hitri pošti izdati kupcem račune in obračunati DDV ter ga izkazati v obračunih DDV-O v skladu z prvim odstavkom 87. člena ZDDV-1.
Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje. Eden izmed pogojev je, da davčni zavezanec razpolaga z računom, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine. Tožnik zahtevane poslovne dokumentacije ni predložil in tudi ni predložil računov za nabavo blaga, ki je bilo prodano pretežno fizičnim osebam in za katere tožnik tudi ni imel evidentiranih prihodkov. Tožnik tako ni izkazal obračuna in plačila vstopnega DDV in tako tudi ne more uveljavljati pravice do odbitka DDV.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZOPNI člen 17a, 26.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - vpogled v zbrane podatke iz finančne preiskave
Iz tožbe ter spremembe tožbe in prilog izhaja, kot navaja tožnica, da ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za izpodbojno tožbo, ker posamična akta, ki ju s tožbo izpodbija, očitno ne posegata (več) v njen pravni položaj (kajti sporne listine prej tožilskega spisa so bile priložene tožbi, ki jo je SDT vložilo zoper tožnico na podlagi ZOPNI ter se je z njimi tožnica že lahko seznanila).
Vložitev tožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 oziroma iz drugega odstavka 33. člena tega zakona), ne more predstavljati spremembe (prej vložene) izpodbojne tožbe (v tem smislu, da gre za isto tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom), saj ne gre za isti predmet upravnega spora.
Tožnica ugovor kršitve pravice do izjave iz 17.a člena ZOPNI lahko uveljavlja (najmanj) v pritožbi zoper sodbo (v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP - drugi odstavek 9. člena ZOPNI). Tako ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo ter njena tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem ODT - prepovedjo vpogleda v tožilski spis in neizročitvijo preslikav listin iz tega spisa - ni dopustna ter jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno moralo zavreči.