denacionalizacija - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - poziv k odpravi pomanjkljivosti
Iz zahteve nedvomno izhaja, da je tožnica zahtevala vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 47, k.o. ..., torej tudi parc. št. 733/1, 733/3 in 775/2, glede katerih po mnenju organa ni bilo priloženih ustreznih prilog, kar pa pomeni, da je bila vloga tožnice nepopolna oziroma nejasna in s tem nesposobna za obravnavanje. Organ bi tako moral postopati po določbah ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen) in tožnico v skladu z 67. in 68. členom ZUP/86 pozvati, da vlogo dopolni oziroma razjasni in šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - kazenske sankcije
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da tožnik izkaže škodo, ki mu bo nastala zaradi izvršitve izpodbijanega akta in njeno težko popravljivost. Tožnik v zvezi s tem zgolj omenja kazenske sankcije, kar bi sicer lahko pomenilo škodo, ki mu nastaja zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe, vendar pa je ta omemba le pavšalna in ne zadošča za sklepanje o obstoju ali neposredni nevarnosti konkretne škode, ki bi narekovala izdajo začasne odredbe. Poleg tega tudi ne zatrjuje, da bi bila škoda (če bi obstajala) težko popravljiva, na kaj takega pa ni mogoče sklepati niti posredno, iz siceršnjih navedb v tožbi.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
upravni spor - obnova postopka - plačilo sodne takse - domneva umika predloga za obnovo postopka
Tožeča stranka sodne takse ni plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani. Zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknjen.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - enotni postopek mednarodne zaščite - prosilec iz Sirije
Ocena prihodnjega tveganja, ki jo tožnik izpostavlja, lahko izhaja le iz ocene sedanjih razmer (kot so razvidne iz poročil o razmerah v prosilčevi izvorni državi) in razvojne tendence (bodočih) dogodkov, torej lahko temelji le na sklepanju - abstraktni verjetnosti prihodnjega dogajanja oziroma tveganja; sama po sebi ne zadostuje zgolj verjetnost oziroma hipotetična nevarnost, da bo prosilec preganjan zaradi katerega izmed razlogov, ki pomenijo podlago za priznanje mednarodne zaščite v obliki statusa begunca; obstajati morajo namreč konkretne okoliščine, ki to nevarnost vsaj s stopnjo utemeljenega tveganja izkazujejo, vendar teh okoliščin, kot rečeno tožnik v konkretnem primeru ni izkazal.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih, med drugim tudi o dejstvu, koliko je bilo poravnanih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, predvsem pa o stališču, na katerem izpodbijana odločba temelji, da se s tem, ko sta se tožnica in A.A. strinjala, da C.C. pridobi dodaten solastniški delež v višini 4/16, toženka šteje, da sta s sodno poravnavo uspela in pridobila premoženje.
ZPP člen 104, 108, 108/1, 108/5. ZUS-1 člen 22, 22/1.
upravni spor - jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - tožba v tujem jeziku - poziv k predložitvi prevoda - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil tožbo/vlogo, ki je napisana v tujem jeziku. Ker je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenski in je to tudi jezik, ki je v uradni rabi pri tem sodišču, je sodišče tožnika pozvalo k predložitvi prevoda tožbe. Pri tem ga je tudi opozorilo na pravne posledice to je, da bo njegovo tožbo zavrglo, če je v roku 15 dni ne bo ustrezno dopolnil oziroma popravil. Tožnik v tem roku, niti do izdaje tega sklepa, sodišču ni predložil prevoda svoje tožbe/vloge. Posledično tožba/vloga ni primerna za nadaljnje obravnavanje, zato jo je sodišče zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški - stroški za izvedenca
Tožnik je imel možnost uspešno uveljavljati brezplačno pravno pomoč v obsegu oprostitve plačila predujma za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja do izdelave izvedenskega mnenja, to je do dne 10. 11. 2014 oziroma do njegove vročitve sodišču dne 12. 11. 2014.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - vrednost vozila
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka za davčno osnovo štela znesek 15.418,00 EUR, vendar v obrazložitvi odločbe ni razvidno, kaj je podlaga za takšno odločitev. Predvsem pa tudi ni pojasnila, zakaj ni kot davčne osnove štela vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik, in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 4.000,00 EUR.
Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta - pogoji za odstranitev objekta
Prvostopenjski upravni organ sicer v izpodbijani odločbi, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, navaja razloge za zavrnitev gradbenega dovoljenja za odstranitev gospodarskega objekta, vendar so ti razlogi po presoji sodišča napačni, ker ne upoštevajo, da ne gre za gradnjo, temveč za odstranitev objekta.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet - verjetni izgled za uspeh
Tožnikovi prošnji je bilo ugodeno le delno, BPP mu je bila dodeljena za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Tožnik pa ima možnost, da v kolikor bo to izhajalo iz pisnega pravnega mnenja odvetnika, pri organu za BPP vloži novo prošnjo za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Odobritev BPP se namreč lahko veže samo na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov postopka - odpust obveznosti - prehod terjatve na državo
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočnim sklepom naložilo plačilo stroškov izplačane BPP, pri organu pristojnem za brezplačno pravno pomoč ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnim sklepom odmerjenih stroškov oziroma obročno plačilo že odmerjenih stroškov. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 11. 2014 in je bila zato njegova odločitev, pravilna in zakonita.
Izpodbijana odločba temelji na dveh razlogih odklonitve odškodnine, in sicer da kljub temu, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker je ugotovilo, da storilec v času storitve ni bil prišteven, kazenski postopek še ni končan, saj sta pregon prevzela oškodovanca kot tožilca, prav tako pa domneva neplačevitosti ne more veljati zgolj zaradi predvidevanja, da bo storilec pobegnil v tujino in ga v Sloveniji ne bo mogoče preganjati. Navedeni prvi razlog temelji na prvi alinei prvega odstavka 7. člena ZOZKD in je po presoji sodišča že zadosten razlog za odklonitev odškodninskega zahtevka tožniku.
Prvostopenjski organ se do tožnikovega ugovora o neskladju z evidencami plačil ni opredelil. Tudi drugostopenjski organ ni odpravil navedene pomanjkljivosti odločbe organa prve stopnje, čeprav je odgovarjal na tožnikov ugovor, da je obveznost za marec 2014 plačal 10. 4. 2014. Z navajanjem postopkov in odločitve za obveznosti, ki so se nanašale na januar in februar, namreč ni pojasnil ugotovitve, da obveznost za marec 2014 ni bila plačana pravočasno.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1, 3/3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Delodajalci so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna. V spornem primeru je v zadevi pomembna zakonitost izpodbijanega odločbe, ki temelji na tretjem odstavku 62. člena ZZRZI, katere zakonitost je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Določitev kvote zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih, ki v spornem primeru po Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov znaša 6%, pa je stvar primernosti takšne ureditve, česar pa sodišče v upravnem sporu ne presoja.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - jezik v postopku - vsebina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Stranka mora svojo voljo glede uporabe jezika izraziti, in sicer bodisi konkludentno (z vložitvijo zahteve v tem jeziku), bodisi izrecno (na podlagi zahteve za vodenje postopka v njenem jeziku).
Investitor je dolžan predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki se nanaša na njegovo gradnjo. Če organ meni, da bi moralo iz PGD izhajati, da obravnavana gradnja ne onemogoča dozidave v drugem nadstropju (nad tožničino teraso) obstoječega objekta (višinski gabarit P+2) in pešpoti pod teraso, lahko zahteva kvečjemu dopolnitev tega PGD, ne pa projekta za gradnjo, na katero se zahteva za gradbeno dovoljenje ne nanaša.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - površina zemljišča načrtovane gradnje
Če bo sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku, res posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja (z možnimi odstopanji), prav tako lega tožnikove stavbe na njem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Okoliščine, na katere se sklicujeta tožnika - postopek legalizacije in pomen obravnavanih objektov za njuno gospodarsko dejavnost - po zakonu ne morejo vplivati na odločitev v konkretni zadevi. Za opredelitev gradnje kot nelegalne je namreč pravno pomembno izključno to, da gre za gradnjo, za kakršno je predpisano gradbeno dovoljenje, in da to dovoljenje ni bilo pridobljeno.
ZV-1 člen 109, 109/1, 109/1-3, 127, 127/1. ZUP člen 214.
vodno dovoljenje - raba vode za proizvodnjo električne energije - pogoji za podelitev vodne pravice - ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov - obrazložitev odločbe
Utemeljitev odločitve prvostopenjskega organa ne zadošča standardu obrazložitve, kot ga opredeljuje določba 214. člena ZUP, saj iz nje ne izhajajo razlogi, podprti s podatki o nameravanem posegu in vplivu odvzema vode na vodotok in v njem živeče vrste rib in rakov deseteronožcev, niti podatki, ki bi dokazovali vpliv posega na ekološko še sprejemljiv pretok vode, torej izpodbijana odločba ne temelji na izračunih na podlagi Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, na uporabo katere napotuje drugi odstavek 109. člena ZV-1. Gre za podatke, ki so sicer delno vključeni kot priloga tožnikovega predloga in podatke iz strokovnega mnenja pred izdajo koncesije za proizvodnjo električne energije, vendar sklicevanje na to strokovno mnenje, ki vsebuje tudi izračun podatkov po kriterijih iz zgoraj navedene Uredbe, ne more nadomestiti obveznosti organa, da te podatke, v kolikor nanje opre svojo odločitev, obrazloži.