brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova BPP - uspeh v postopku - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na RS
V zadevi gre za vračilo sredstev iz naslova BPP, do katerega je Republika Slovenija na podlagi določb 46. člena ZBPP nedvomno upravičena. Izvršilni oziroma pravdni postopek se je namreč končal v korist upravičenca - tožnice, ki ji je bila dodeljena BPP za ta postopek. Nesporno je tudi, da so bili stroški postopka iz naslova BPP odvetniku tožnice izplačani in da je zato, v skladu z določbami 46. člena ZBPP, terjatev tožnice iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka. Nesporno je tudi, da je bila družba B. po pravnomočnem sklepu sodišča v izvršilnem oziroma pravdnem postopku zavezana povrniti stroške postopka, in da je le-te vrnila oziroma izplačala tožeči stranki namesto Republiki Sloveniji kot upravičenki do vračila. Kar pa še ne pomeni, da ni prišlo do (z zakonom določenega!) prehoda terjatve in da je Republika Slovenija izgubila svoj položaj upnika do B. kot nasprotne stranke iz 46. člena ZBPP. Čim pa je tako, ostaja terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka do B. odprta. To pa obenem pomeni, da ni podlage za izpodbijano odločitev ter da je zgolj B. tista, ki lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev od tožnice. Podlage za izpodbijano odločitev tudi sicer ni v določbah ZBPP, na katere se sklicuje pristojni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za situacijo iz 48. člena ZBPP, ki se citira v obrazložitvi, očitno ne gre. Ustrezno pa tudi ni sklicevanje na 41. člen ZBPP, saj v konkretnem primeru ne gre za obveščanje pristojnega organa o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na pravico tožnice do BPP in s tem za obveščanje o vsebinah, na katere se nanašajo določbe citiranega člena.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - podpis naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja
Med strankami je nesporno, da je tožnica pogodbo podpisala (sicer do sklenitve razmerja niti ne bi prišlo), kar pomeni, da je bila – kot ji je pojasnila že toženka - seznanjena tudi s Splošnimi pogoji poslovanja z operaterjem. Ker pa je tožnica storitve, ki so ji bile zaračunane v skladu s Splošnimi pogoji in cenikom (kar izhaja iz podatkov evidenc operaterja, ki jih je ta posredoval toženki in ki jim tožnica ne nasprotuje), opravila, jih je dolžna tudi plačati. Morebitne napake volje pri podpisu pogodbe pa lahko tožnica uveljavlja pred sodiščem, pristojnem za civilnopravne spore.
V zadevi je sporno, ali je bil tožniku sklep o davčni izvršbi vročen v skladu z določili 87. člena ZUP. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo sporočilo o prispelem pismu tožniku vloženo v hišni predalček 14. 6. 2013. Pri tem iz podpisa vročevalca izhaja oznaka, da je hišni predalček odprt. Iz poštne pošiljke nadalje tudi izhaja, da je bilo sodno pisanje dne 1. 7. 2013 vrnjeno pošiljatelju iz razloga, ker je bil hišni predalček odprt. Če je bil torej hišni predalček odprt, kar očitno med strankama ni sporno in kot tak po navedbi vročevalca neprimeren za to, da bi pustil dokument v hišnem predalčku, potem tak odprt predalček tudi ni mogel biti primeren za to, da je vročevalec v njem pustil pisno sporočilo, kje se dokument nahaja (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročevalec namreč lahko v skladu z omenjenim določilom zakona pusti sporočilo ne samo v poštnem predalčku, pač pa tudi ali na vratih stanovanja, ali poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu. V danem primeru pa ne glede na nesporno neprimernost hišnega predalčka, poročevalec pisnega sporočila tožniku ni pustil na primernem mestu, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZUP. Tako vročitev spornega dokumenta tožniku ni mogla biti pravilno vročena po pravilnih osebne vročitve iz 87. člena ZUP. To pa posledično pomeni, da je vprašljiva odločitev davčnega organa, da se tožnikova pritožba iz razlogov zamude roka za vložitev pritožbe zavrže.
upravni spor - obnova postopka - plačilo sodne takse - domneva umika predloga za obnovo postopka
Tožeča stranka sodne takse ni plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani. Zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški - stroški za izvedenca
Tožnik je imel možnost uspešno uveljavljati brezplačno pravno pomoč v obsegu oprostitve plačila predujma za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja do izdelave izvedenskega mnenja, to je do dne 10. 11. 2014 oziroma do njegove vročitve sodišču dne 12. 11. 2014.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - enotni postopek mednarodne zaščite - prosilec iz Sirije
Ocena prihodnjega tveganja, ki jo tožnik izpostavlja, lahko izhaja le iz ocene sedanjih razmer (kot so razvidne iz poročil o razmerah v prosilčevi izvorni državi) in razvojne tendence (bodočih) dogodkov, torej lahko temelji le na sklepanju - abstraktni verjetnosti prihodnjega dogajanja oziroma tveganja; sama po sebi ne zadostuje zgolj verjetnost oziroma hipotetična nevarnost, da bo prosilec preganjan zaradi katerega izmed razlogov, ki pomenijo podlago za priznanje mednarodne zaščite v obliki statusa begunca; obstajati morajo namreč konkretne okoliščine, ki to nevarnost vsaj s stopnjo utemeljenega tveganja izkazujejo, vendar teh okoliščin, kot rečeno tožnik v konkretnem primeru ni izkazal.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih, med drugim tudi o dejstvu, koliko je bilo poravnanih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, predvsem pa o stališču, na katerem izpodbijana odločba temelji, da se s tem, ko sta se tožnica in A.A. strinjala, da C.C. pridobi dodaten solastniški delež v višini 4/16, toženka šteje, da sta s sodno poravnavo uspela in pridobila premoženje.
Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.
ZPP člen 104, 108, 108/1, 108/5. ZUS-1 člen 22, 22/1.
upravni spor - jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - tožba v tujem jeziku - poziv k predložitvi prevoda - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil tožbo/vlogo, ki je napisana v tujem jeziku. Ker je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenski in je to tudi jezik, ki je v uradni rabi pri tem sodišču, je sodišče tožnika pozvalo k predložitvi prevoda tožbe. Pri tem ga je tudi opozorilo na pravne posledice to je, da bo njegovo tožbo zavrglo, če je v roku 15 dni ne bo ustrezno dopolnil oziroma popravil. Tožnik v tem roku, niti do izdaje tega sklepa, sodišču ni predložil prevoda svoje tožbe/vloge. Posledično tožba/vloga ni primerna za nadaljnje obravnavanje, zato jo je sodišče zavrglo.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - vrednost vozila
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka za davčno osnovo štela znesek 15.418,00 EUR, vendar v obrazložitvi odločbe ni razvidno, kaj je podlaga za takšno odločitev. Predvsem pa tudi ni pojasnila, zakaj ni kot davčne osnove štela vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik, in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 4.000,00 EUR.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. ZŽNPO člen 35.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - poseg v lastninsko pravico
Če je investitorjeva pravica graditi na tožnikovih nepremičninah izkazana na podlagi drugih listin iz 35. člena ZŽNPO, bi moral upravni organ vsaj za tista zemljišča, za katera je bila investitorjeva pravica graditi sporna, pojasniti, na podlagi katere listine je za posamezno parcelno številko izkazana investitorjeva pravica graditi. Ker to iz obrazložitve ni razvidno, tudi ni mogoče preizkus pravilne uporabe 35. člena ZŽNPO.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet - verjetni izgled za uspeh
Tožnikovi prošnji je bilo ugodeno le delno, BPP mu je bila dodeljena za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Tožnik pa ima možnost, da v kolikor bo to izhajalo iz pisnega pravnega mnenja odvetnika, pri organu za BPP vloži novo prošnjo za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Odobritev BPP se namreč lahko veže samo na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - jezik v postopku - vsebina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Stranka mora svojo voljo glede uporabe jezika izraziti, in sicer bodisi konkludentno (z vložitvijo zahteve v tem jeziku), bodisi izrecno (na podlagi zahteve za vodenje postopka v njenem jeziku).
Investitor je dolžan predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki se nanaša na njegovo gradnjo. Če organ meni, da bi moralo iz PGD izhajati, da obravnavana gradnja ne onemogoča dozidave v drugem nadstropju (nad tožničino teraso) obstoječega objekta (višinski gabarit P+2) in pešpoti pod teraso, lahko zahteva kvečjemu dopolnitev tega PGD, ne pa projekta za gradnjo, na katero se zahteva za gradbeno dovoljenje ne nanaša.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov postopka - odpust obveznosti - prehod terjatve na državo
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočnim sklepom naložilo plačilo stroškov izplačane BPP, pri organu pristojnem za brezplačno pravno pomoč ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnim sklepom odmerjenih stroškov oziroma obročno plačilo že odmerjenih stroškov. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 11. 2014 in je bila zato njegova odločitev, pravilna in zakonita.
ZV-1 člen 109, 109/1, 109/1-3, 127, 127/1. ZUP člen 214.
vodno dovoljenje - raba vode za proizvodnjo električne energije - pogoji za podelitev vodne pravice - ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov - obrazložitev odločbe
Utemeljitev odločitve prvostopenjskega organa ne zadošča standardu obrazložitve, kot ga opredeljuje določba 214. člena ZUP, saj iz nje ne izhajajo razlogi, podprti s podatki o nameravanem posegu in vplivu odvzema vode na vodotok in v njem živeče vrste rib in rakov deseteronožcev, niti podatki, ki bi dokazovali vpliv posega na ekološko še sprejemljiv pretok vode, torej izpodbijana odločba ne temelji na izračunih na podlagi Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, na uporabo katere napotuje drugi odstavek 109. člena ZV-1. Gre za podatke, ki so sicer delno vključeni kot priloga tožnikovega predloga in podatke iz strokovnega mnenja pred izdajo koncesije za proizvodnjo električne energije, vendar sklicevanje na to strokovno mnenje, ki vsebuje tudi izračun podatkov po kriterijih iz zgoraj navedene Uredbe, ne more nadomestiti obveznosti organa, da te podatke, v kolikor nanje opre svojo odločitev, obrazloži.
Izpodbijana odločba temelji na dveh razlogih odklonitve odškodnine, in sicer da kljub temu, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker je ugotovilo, da storilec v času storitve ni bil prišteven, kazenski postopek še ni končan, saj sta pregon prevzela oškodovanca kot tožilca, prav tako pa domneva neplačevitosti ne more veljati zgolj zaradi predvidevanja, da bo storilec pobegnil v tujino in ga v Sloveniji ne bo mogoče preganjati. Navedeni prvi razlog temelji na prvi alinei prvega odstavka 7. člena ZOZKD in je po presoji sodišča že zadosten razlog za odklonitev odškodninskega zahtevka tožniku.
Prvostopenjski organ se do tožnikovega ugovora o neskladju z evidencami plačil ni opredelil. Tudi drugostopenjski organ ni odpravil navedene pomanjkljivosti odločbe organa prve stopnje, čeprav je odgovarjal na tožnikov ugovor, da je obveznost za marec 2014 plačal 10. 4. 2014. Z navajanjem postopkov in odločitve za obveznosti, ki so se nanašale na januar in februar, namreč ni pojasnil ugotovitve, da obveznost za marec 2014 ni bila plačana pravočasno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Okoliščine, na katere se sklicujeta tožnika - postopek legalizacije in pomen obravnavanih objektov za njuno gospodarsko dejavnost - po zakonu ne morejo vplivati na odločitev v konkretni zadevi. Za opredelitev gradnje kot nelegalne je namreč pravno pomembno izključno to, da gre za gradnjo, za kakršno je predpisano gradbeno dovoljenje, in da to dovoljenje ni bilo pridobljeno.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2. ZFPPIPP člen 442.
davčna izvršba - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Ker je davčni organ v enoletnem roku od izbrisa družbe z obvestilom o neplačanem davku zoper tožnika uveljavljal zahtevek za plačilo neporavnanih obveznosti, je bil s tem pretrgan petletni zastaralni rok po tretjem odstavku 125. člena ZDavP-2. Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2013 je bil tako tako izdan v zakonskem roku.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1, 3/3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Delodajalci so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna. V spornem primeru je v zadevi pomembna zakonitost izpodbijanega odločbe, ki temelji na tretjem odstavku 62. člena ZZRZI, katere zakonitost je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Določitev kvote zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih, ki v spornem primeru po Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov znaša 6%, pa je stvar primernosti takšne ureditve, česar pa sodišče v upravnem sporu ne presoja.