nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
V postopku za odmero nadomestila - enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom - ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oziroma inšpekcijskega zavezanca.
vpis sprememb v register proračunskih uporabnikov - krajevna skupnost - pobuda občine
Z izpodbijanim upravnim aktom je bilo odločeno o zahtevi občine, kar pomeni, da jo je upravni organ štel za upravičeno predlagateljico vpisa sprememb podatkov v register, to je za stranko, na zahtevo katere se je začel postopek. Sodišče meni, da je s tem kršil določbi 16. člena ZOPSPU, v katerih ni podlage, da bi lahko občina v primeru krajevne skupnosti kot proračunske uporabnice zahtevala spremembo njenih podatkov v obravnavanem registru, ne glede na to, da je taka krajevna skupnost ožji del občine in da slednja subsidiarno odgovarja za njene obveznosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta - pogoji za odstranitev objekta
Prvostopenjski upravni organ sicer v izpodbijani odločbi, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, navaja razloge za zavrnitev gradbenega dovoljenja za odstranitev gospodarskega objekta, vendar so ti razlogi po presoji sodišča napačni, ker ne upoštevajo, da ne gre za gradnjo, temveč za odstranitev objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - površina zemljišča načrtovane gradnje
Če bo sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku, res posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja (z možnimi odstopanji), prav tako lega tožnikove stavbe na njem.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - oboroženi spopad - notranja razselitev - prosilec iz Ukrajine
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da sta tožnici prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v obliki statusa begunca utemeljevali s splošno varnostno situacijo v Ukrajini in ne s kakšnimi konkretnimi dejanji oziroma dogodki, ki bi ustrezala preganjanju. Prvotožnica v zvezi s tem ni navedla nobenih dogodkov, da bi bila v Ukrajini preganjana zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Zato je tožena stranka po presoji sodišča naredila pravilen zaključek, da tožnici pogojev za izpolnjevanje statusa begunca ne izpolnjujeta.
Sodišče na podlagi poročil o stanju v izvorni državi ne more soglašati z oceno tožene stranke, da v času odločanja razmere v Ukrajini kot izvorni državi tožnic, ne predstavljajo resne in individualne grožnje za življenje in osebnost tožnic kot civilistk, zaradi samovoljnega nasilja zaradi oboroženega spopada v regiji Lugansk.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države
Glede na pravno naravo Odloka AVNOJ in pravno naravo FIP se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva - ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP.
ZUSDDD člen 1, 1č. ZUP člen 146, 237, 237/2, 237/2-3.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Po določbah 146. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki omogočiti, da sodeluje pri izvedbi dokazov oziroma, da se seznani z uspehom dokazovanja. Iz spisovnih podatkov in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku v postopku sicer dana možnost, da se pred izdajo odločbe izreče o določenih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar pa je hkrati razvidno tudi, da tožnik ni imel možnosti sodelovanja pri izvedbi dokazov-zaslišanja prič, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal zaslišanje teh prič, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da tožnik v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - posojilo
Predložene listine ne dokazujejo, da je znesek, ki ga je prejel tožnik, predstavljal zgolj posojilo. Tožnik tudi ni z ničemer dokazal svojih trditev o vračilu zneska. Glede na obrazloženo je davčni organ ravnal pravilno, ko je nakazan znesek na osebni račun tožnika štel za drugi tožnikov dohodek v smislu 18. člena v zvezi s 105. členom ZDoh-2, ki je po zakonu obdavčljiv.
stroški upravnega postopka - odmera stroškov upravnega postopka - odvetniška tarifa - vrednost predmeta - odločanje po prostem preudarku - pomen stvari
Po prvem odstavku 25. člena ZOdvT se v postopku v socialnih in upravnih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku glede na pomen stvari, ki je razvidna iz tožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se začne postopek, če ta zakon ne določa drugače. Pomena stvari pa ni mogoče enačiti z obsegom in težavnostjo odvetniške storitve, kot je to storil prvostopni organ. Prav tako pomena stvari ni mogoče izpeljevati iz denarnega ekvivalenta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta
PUP v nobenem primeru ne zahteva soglasja lastnikov sosednje nepremičnine za manjši odmik od splošno predpisanega, zato sodišče zavrača ugovore tožeče stranke, da bi morala investitorka za odmike, kot so določeni v gradbenem dovoljenju, pridobiti njeno soglasje.
mednarodna zaščita - sum zavajanja oziroma zlorabe postopka - preganjanje
V predmetni zadevi tožnik ni zatrjeval, niti ni mogoče iz njegove izpovedbe izpeljati, da morebiti uveljavlja preganjanje na kateri izmed petih podlag iz prvega odstavka 27. člena ZMZ. Če ni podana podlaga za preganjanje, potem ni relevantna niti narava in stopnja intenzivnosti zatrjevanih dejanj (preganjanja).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnik izpodbija sklep o zavrnitvi zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. S tem sklepom pa ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta tudi ni bil obnovljen, ustavljen ali končan v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Ne gre torej za meritorno odločitev o glavni stvari, temveč gre zgolj za sklep procesne narave, ki ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
davčna izvršba - odlog izvršbe - zadržanje izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke
Začeto davčno izvršbo je mogoče zadržati le po uradni dolžnosti in ne na predlog dolžnika. Gre za diskrecijsko odločanje davčnega organa po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ na predlog ni vezan, pač pa ima ta le naravo pobude.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011 do 2013 člen 120, 120/3. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - pogoji za odobritev sredstev - enostavni objekt - gradbeno dovoljenje
Hladilnica je prostor, v katerem je nameščena hladilna oprema, za gradnjo takšnega prostora pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tožnik takšnega dovoljenja ni pridobil, njegova naložba ni v skladu s predpisanimi pogoji.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne oblike zaščite - notranja (razselitev) zaščita - prosilec iz Afganistana
Toženka v izpodbijani odločbi ni ocenila, ali je od tožnika razumno pričakovati, da se bo v Kabulu nastanil, torej ni ugotovila, ali so v Kabulu razmere, da se lahko tja vrne, torej ali bi imel tožnik v Kabulu možnost ekonomskega preživetja. Pri tem sodišče poudarja, da je s tem v zvezi treba upoštevati tudi vse osebne okoliščine pri tožniku: - tudi njegovo zdravstveno stanje in s tem povezane predložene dokaze ter informacije o izvorni državi v zvezi z dostopnostjo zdravstva, ki ga tožnik zaradi svojega zdravstvenega stanja oziroma vsajenega srčnega spodbujevalnika in težav s kožo, v zvezi s čimer navaja, da jemlje zdravila, potrebuje; - presoditi njegove navedbe o opustitvi muslimanske vere in o prehodu v ateizem in s tem v zvezi po potrebi preučiti informacije o izvorni državi, torej kakšno je življenje oseb, ki so opustile muslimansko vero in prešle v ateizem po vrnitvi v Kabulu; - da je mlad moški; - da v Kabulu nima družine niti prijateljev ter da se v Sloveniji šola – obiskuje srednjo šolo.
dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - obstoj varnostnega zadržka
Tožnikova trditev v pripravljalni vlogi, da ni imel dostopa do vseh dokumentov, da bi se lahko učinkovito branil, je pavšalna oziroma ni pomembna, saj iz nje ni razvidno, zakaj bi nujno rabil določen dokument, da bi lahko prepričal organ oziroma sodišče, da ni bil sposoben razmišljati in reagirati na poziv za soglasje oziroma izpolnitev vprašalnikov, pri čemer je namesto tega bistveno, ali ni bil sposoben prositi za podaljšanje roka, ali pa za vrnitev v prejšnje stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje - preprečevanje nasilja v družini - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini
Po izrecni določbi 26. člena ZPND se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (subjektivni in objektivni pogoj). Zato v postopkih po ZPND ne pride v poštev uporaba določbe 20. člena ZBPP, saj je ta določba povezana z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - zahteva za izplačilo sredstev - nepopolna vloga
Javni razpis je izrecno določal, da je k vlogi za izplačilo sredstev treba priložiti pravnomočno uporabno dovoljenje. Ker tega dovoljenja tožnik vlogi ni priložil, je bila njegova vloga nepopolna. Zato je odločitev organa, da vlogo zavrže, zakonita.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi
Tožnik je v odgovoru na poziv navedel, da je leta 2008 izgubil službo in redni dohodek in da zato zneskov preživnine, ki mu jih je določilo sodišče, ni sposoben plačevati, saj denarja in premoženja nima. Navedel je tudi, da se preživlja z raznimi občasnimi deli in s pomočjo nove partnerice. Tožena stranka v primeru, ko tožnik ne predloži dokazov, samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora, v skladu z določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP, postopek nadaljevati po materialnem predpisu. To pomeni, da bi tožena stranka tožnikovo prošnjo morala sprejeti v obravnavo in bi, ob upoštevanju (ne)predloženih dokazil, morala o njej odločiti po vsebini.