davčna izvršba - odlog izvršbe - zadržanje izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke
Začeto davčno izvršbo je mogoče zadržati le po uradni dolžnosti in ne na predlog dolžnika. Gre za diskrecijsko odločanje davčnega organa po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ na predlog ni vezan, pač pa ima ta le naravo pobude.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - test razumnosti - prosilec s Kosova
Toženka v izpodbijani odločbi ni konkretno ocenila, ali je od tožnice – ob upoštevanju vseh njenih osebnih okoliščin razumno pričakovati, da se bo v izvorni državi (niti ni ugotovila konkretno v katerem delu izvorne države) nastanila, torej ni ugotovila, ali so v izvorni državi oziroma v njenem delu razmere, da se tožnica lahko tja vrne, ob upoštevanju navedenega v prejšnjih treh točkah te sodbe, torej ali bi imela tožnica v izvorni državi oziroma njenem delu možnost ekonomskega preživetja. Pri tem pa mora, kot že navedeno, upoštevati tudi osebne okoliščine pri tožnici, s posebnim poudarkom, da gre za mlado osebo ženskega spola, pripadnico manjšinske narodnosti – Romkinjo brez sorodnikov v izvorni državi, torej brez zaščite družine. Tožnica bi se torej v izvorni državi oziroma njenem delu morala znajti sama.
ZSPDSLS člen 4. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti člen 26.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - regionalni razvojni programi - občina - nakup nepremičnine - ravnanje s stvarnim premoženjem - načelo gospodarnosti
Toženka je v postopku javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 zavrnila vlogo tožnice za projekt „Nakup medgeneracijskega središča A. Ker v razlogih izpodbijanega sklepa dejanska in pravna podlaga ni navedena na način, ki bi omogočal preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo sklepa. Pomanjkljivost obrazložitve potrjuje tudi vsebina odgovora na tožbo, s katerimi pa pomanjkljivih razlogov izpodbijanega akta ni mogoče sanirati, saj bi bila s tem tožnici odvzeta možnost učinkovitega pravnega sredstva.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 116, 117, 396, 396/1, 396/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča pravilno ugotovil, da se je 30 – dnevni rok za obnovo postopka iztekel 13. 6. 2014 ter pravilno zaključil, da bi bil po 5. 11. 2014 vloženi predlog za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči, je mogel sprejeti odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da za dodelitev BPP tožnici tako ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožnica bi se mogla na institut vrnitve v prejšnje stanje sklicevati le v primeru, če bi vlogi za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka predložila dokazila o vzroku za zamudo ter o njegovem trajanju, da bi organ za BPP pri reševanju njene prošnje za BPP tudi take okoliščine lahko presodil in upošteval. Z naknadnimi nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami o zdravstvenih težavah pa tožnica ne more biti uspešna.
ZPOP-1 člen 21, 28. ZUP člen 82. Pravilnik o izvajanju javnih razpisov člen 5. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 - 2014 točka 2.2, 4.2, 5, 6.1, 7.3, 7.5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - ocena vloge - višji prag za dodelitev sredstev - sestava komisije
Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) ni v nasprotju z določbami javnega razpisa. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz razpisa, nesporno presegla razpoložljiva sredstva, je logično, da se prag zviša ter se na ta način da prednost tistim vlogam, ki so pri ocenjevanju dosegle višje število točk.
Komisijo za dodelitev sredstev, ki vodi postopek javnega razpisa, imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba. Po Pravilniku o izvajanju javnih razpisov imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni. Kar pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, seveda temu postopku primerno, ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi. Sodišče k temu dodaja še, da (ne)strokovnost članov razpisne komisije po določbah ZPOP-1 oziroma po določbah ZUP ni izločitveni razlog. O tovrstnih ugovorih se zato posebej ne odloča, temveč lahko pridejo do izraza le v okviru ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov komisije in s tem zoper njihovo delovanje.
Toženka bi morala, ko je presodila, da je tožnik upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo kot zainteresirana javnost, le tega upoštevati kot interesenta (prvi stavek četrtega odstavka 38. člena ZEKom) kot aktivno stranko (in ne stranskega udeleženca).
ZVPoz člen 35. Pravilnik o požarnem redu člen 10c.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - evakuacijske poti v samopostrežni prodajalni
S pravilno določitvijo evakuacijskih poti ter zagotovitvijo, da so le-te ter (tudi) poti med opremo in napravami vedno proste in prehodne, se lahko omogoči hitra in uspešna evakuacija, kar pa je bistveni namen 10. c člena Pravilnika o požarnem redu.
V zadevi je sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP tudi za zadevo P 1841/2013-III. Na slednjo se izrek izpodbijanega sklepa ne nanaša. Vendar pa iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je bila ta zadeva pridružena zadevi P 1140/2013-III, pri čemer ni razvidno, da bi šlo za en postopek. Po presoji sodišča so zato utemeljeni tožnikovi ugovori, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv in nejasen, saj iz njega ne izhaja odločitev glede zaprošene BPP za zadevo P 1841/2013-III.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 1450/2014 z dne 23. 9. 2014 zavrnilo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Bpp 164/2014. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
odobritev pravnega posla - javna dražba - nepravilnosti v postopku javne dražbe - sklep o domiku
Na podlagi ugotovitev je prvostopenjski organ zaključil, da ni podan noben razlog iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ter je zato pravni posel odobril.
S tem ko je prvostopenjski organ dne 6. 6. 2012 vložene pritožbe tožnice zoper odločbo ni zavrgel iz formalnih razlogov ter je nato 21. 6. 2012 opravil ustno obravnavo, na katero je vabil tudi tožnico in ji dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (v smislu drugega odstavka 243. člena ZUP) ter je nato o pritožbi tožnice drugostopenjski organ meritorno odločil, je bila kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sanirana ter tožnica ne more več z uspehom zatrjevati, da je s to kršitvijo poseženo v njen pravni položaj.
Nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek javne dražbe, se lahko uveljavljajo le v izvršilnem postopku.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih v ZZDavP-2, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju, davčni organ začne davčno izvršbo brez kakršnikoli izjem. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlog za zavrnitev prošnje je neizpolnjevanje objektivnega pogoja, saj je tožena stranka ocenila, da tožnik v zadevi, v kateri prosi za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Gre za vprašanje, ali je v konkretnem primeru razumno v postopku vlagati določena pravna sredstva, kot v obravnavanem primeru zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo želi vložiti tožnik. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Iz argumentov pritožbenega sodišča pa izhaja, da je odgovorjeno na vse tožnikove očitke. Tožena stranka je tako izkazala, da je zahteva tožnika za varstvo zakonitosti očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 22. SPZ člen 249, 251. OZ člen 564.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - napačna uporaba materialnega prava
Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu tako podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na preživljalca, kar pa ni bistveno glede ugotovitve, da ima tudi ta pogodba izrazit socialni poudarek), jo je treba zaradi opisane narave in podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbama iz 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ obravnavati enako. Iz razloga enake ureditve podobnih pravnih položajev bi jo morala toženka obravnavati kot pogodbo iz 4. oziroma 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ, za katere odobritev ni potrebna. V obravnavani zadevi je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, zato je odločba toženke nezakonita.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - delitev prihodka
Tožnik je z ravnanjem, ko je del zbranih nadomestil za reproduciranje fonogramov za privatno ali drugo uporabo ter nadomestil za javno priobčitev fonogramov v obdobju od 12. 5. 2005 do 27. 7. 2011 odvajal v promocijski sklad brez sklepov skupščin v vsakem letu za vsako poslovno leto, kršil v določbah Statuta in Pravilnika o porabi sredstev posebnega sklada določena pravila delitve.
denacionalizacija - aktivna legitimacija - FIP - odškodnina od tuje države
Zaključek prvostopnega organa (ki ga je potrdil drugostopni organ) o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za navedene upravičence je napačen oziroma vsaj preuranjen (ni namreč jasno, kdaj je F.F. z pridobila stalno bivališče v Avstriji).
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka DDV - obdavčljiva dejavnost - neobdavčljiva dejavnost - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - gradnja za trg - oddajanje poslovnega prostora v najem
V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko so se pri tožniku v zvezi s spornimi poslovnimi prostori spremenili dejavniki v tem smislu, da je tožnik z navedenimi prostori, s katerimi je imel namen opravljati z DDV obdavčeno dejavnost (prodaja), prešel v neobdavčljivo dejavnost (najem), zato mora davčni organ pri ocenjevanju, kakšen namen je imel tožnik s predmetnimi poslovnimi prostori in kdaj se je ta namen spremenil, izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Na strani tožnika je, da dokaže, kakšen namen ima v zvezi s konkretno nepremičnino, na strani davčnega organa pa je, da se argumentirano opredeliti do vseh navedb in dokaznih predlogov, ki jih je predlagal tožnik. Kot merilo za presojo transakcije, kar zadeva DDV, se šteje tudi namen pogodbenih strank, če ga je mogoče razbrati iz objektivnih elementov.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razširjanje radijskega programa - oglaševanje
V dovoljenju za izvajanje radijske dejavnosti z dne 31. 5. 2011 sicer med osnovnimi programskimi zahtevami in natančneje opredeljenimi minimalnimi tedenskimi povprečji deležev posameznih zvrsti programskih vsebin res niso naštete tudi oglaševalske vsebine, kar pa še ne pomeni, da slednje mednje ne sodijo.
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja po presoji sodišča ni potrebno, da je taka programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo sredstev - obvestilo o vračilu sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavžrenje tožbe
Dopis ni akt, ki bi se po 2. členu ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V obravnavnem primeru gre za obvestilo o obveznosti vračila sredstev na podlagi 19. člena pogodbe o sofinanciranju, torej gre za obligacijsko pravno razmerje in obveznost tožnika, ki iz njega izhaja.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/5, 64n/9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - višina podpore - sprememba višine podpore - za odločanje relevantni predpis - poseg v pričakovano pravico - načelo zaupanja v pravo - kršitev svobodne gospodarske pobude - sodelovanje javnosti pri pripravi sprememb uredbe - objava predloga uredbe
Toženka je odločitev, skladno s 6. členom ZUP, oprla na Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, veljavno v času odločanja, torej vključno s spremembo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 90/12. Ta je začela veljati več kot pol leta pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. Brez dvoma je tožnik imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah prej veljavne uredbe. O pričakovanih pravicah je mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da pomeni zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, in že zato pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi šlo za zavarovan pridobitni položaj. Tudi v pogledu višine podpore ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Da sprememba Uredbe ne bi bila v skladu z EZ, pa tožnik ne zatrjuje. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Neutemeljeni so tudi očitki o kršitvi svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
Zgolj dejstvo, da predlog sprememb uredbe ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave.