ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 116, 117, 396, 396/1, 396/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča pravilno ugotovil, da se je 30 – dnevni rok za obnovo postopka iztekel 13. 6. 2014 ter pravilno zaključil, da bi bil po 5. 11. 2014 vloženi predlog za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči, je mogel sprejeti odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da za dodelitev BPP tožnici tako ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožnica bi se mogla na institut vrnitve v prejšnje stanje sklicevati le v primeru, če bi vlogi za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka predložila dokazila o vzroku za zamudo ter o njegovem trajanju, da bi organ za BPP pri reševanju njene prošnje za BPP tudi take okoliščine lahko presodil in upošteval. Z naknadnimi nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami o zdravstvenih težavah pa tožnica ne more biti uspešna.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3, 23/4. ZFU člen 11.
carinski ukrep - kršitev pravic intelektualne lastnine - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - podaljšanje roka
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 imetnik odločbe začne postopek za ugotovitev, ali je bila kršena zadevna pravica intelektualne lastnine v 10 delovnih dneh od datuma, na katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v 3 delovnih dneh. Na podlagi četrtega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 lahko carinski organ na podlagi ustrezno utemeljene zahteve imetnika odločbe v ustreznih primerih podaljšajo rok iz tretjega odstavka za največ 10 delovnih dni. Gre za materialni rok, ki je določen na podlagi zakona oz. Uredbe. Zamuda materialnega roka ima za posledico izgubo pravice. Carinski organ je menil, da je vloga za podaljšanje roka za pripravo dokazil k tožbi, ki jo je podal imetnik pravice, zaradi varstva pravic intelektualne lastnine, upravičena. Podaljšanje roka v trajanju 10 dni je primerno, zato je carinski organ vlogi imetnika pravice za podaljšanje roka za vložitev tožbe za ugotavljanje obstoja kršitev pravic intelektualne lastnine po presoji sodišča pravilno in zakonito ugodil.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40, 40/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
ZDoh-2 člen 48, 48/2. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 76.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno primarni odhodki - poslovanje z off-shore družbami - računi za najem poslovnih prostorov - načini za izvedbo elektroinštalacijskih del - dokazno breme
Tožnik je sicer predložil račune za najem poslovnih prostorov in za izvedbo elektroinštalacijskih del, ki so bili podlaga za knjiženje odhodkov ter njihovo upoštevanje kot davčnih odhodkov v obračunih davka od dohodkov iz dejavnosti za nadzorovani obdobji. Predložil je tudi pogodbe, ki so bile podlaga za izdane račune. Pač pa tudi po presoji sodišča ni izkazal, da so bile zaračunane storitve tudi dejansko opravljene in da so bile potrebne za dosežene prihodke. Dejanski obstoj najemnega razmerja tako kot dejansko izvedbo inštalacijskih del namreč tožnik samo zatrjuje, ne predloži pa o tem prav nobenega dokaza. Prav tako ne izkaže obstoja družb, ki so izdale račune in ki so vse po vrsti iz davčno ugodnih okolij. Glede na to, da gre za družbe s sedežem v tujini in glede na to, da se naj bi tudi dela izvajala v tujini, kamor pristojnost davčnih organov ne seže, je predvsem na tožniku, ki naj bi stike s tujino in tujimi družbami dejansko imel, da izkaže obstoj poslovnih razmerij, tako v pogledu izvedbe dogovorjenih del kot tudi v pogledu statusa pogodbenih partnerjev, konkretno najemodajalca oziroma izvajalcev elektroinštalacijskih del kot svojih podizvajalcev. Prav zato, ker gre pri obravnavanih listinah za račune tujih pravnih oseb, ki jih na podlagi podatkov, ki so dostopni davčnim organom, ni mogoče zaslediti, in ker druge dokumentacije v zvezi z zaračunanimi storitvami ni, je davčni organ utemeljeno podvomil o njihovi vsebini in od tožnika utemeljeno zahteval, da obstoj svojih trditev v tej zvezi dokaže. Po določbah 76. člena ZDavP je namreč na zavezancu za davek, da za svoje trditve v davčnem postopku predloži dokaze. Zato ne drži tožbena trditev, da bi moral davčni organ dokazati neobstoj zatrjevanih poslovnih razmerij in da gre v nasprotnem primeru zgolj za ugibanje s strani davčnega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlog za zavrnitev prošnje je neizpolnjevanje objektivnega pogoja, saj je tožena stranka ocenila, da tožnik v zadevi, v kateri prosi za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Gre za vprašanje, ali je v konkretnem primeru razumno v postopku vlagati določena pravna sredstva, kot v obravnavanem primeru zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo želi vložiti tožnik. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Iz argumentov pritožbenega sodišča pa izhaja, da je odgovorjeno na vse tožnikove očitke. Tožena stranka je tako izkazala, da je zahteva tožnika za varstvo zakonitosti očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih v ZZDavP-2, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju, davčni organ začne davčno izvršbo brez kakršnikoli izjem. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
ZSPDSLS člen 4. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti člen 26.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - regionalni razvojni programi - občina - nakup nepremičnine - ravnanje s stvarnim premoženjem - načelo gospodarnosti
Toženka je v postopku javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 zavrnila vlogo tožnice za projekt „Nakup medgeneracijskega središča A. Ker v razlogih izpodbijanega sklepa dejanska in pravna podlaga ni navedena na način, ki bi omogočal preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo sklepa. Pomanjkljivost obrazložitve potrjuje tudi vsebina odgovora na tožbo, s katerimi pa pomanjkljivih razlogov izpodbijanega akta ni mogoče sanirati, saj bi bila s tem tožnici odvzeta možnost učinkovitega pravnega sredstva.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo sredstev - obvestilo o vračilu sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavžrenje tožbe
Dopis ni akt, ki bi se po 2. členu ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V obravnavnem primeru gre za obvestilo o obveznosti vračila sredstev na podlagi 19. člena pogodbe o sofinanciranju, torej gre za obligacijsko pravno razmerje in obveznost tožnika, ki iz njega izhaja.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razširjanje radijskega programa - oglaševanje
V dovoljenju za izvajanje radijske dejavnosti z dne 31. 5. 2011 sicer med osnovnimi programskimi zahtevami in natančneje opredeljenimi minimalnimi tedenskimi povprečji deležev posameznih zvrsti programskih vsebin res niso naštete tudi oglaševalske vsebine, kar pa še ne pomeni, da slednje mednje ne sodijo.
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja po presoji sodišča ni potrebno, da je taka programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - plačilo opravljenih storitev - kvaliteta storitev
Slabši signal na določeni točki na posamezni mikrolokaciji (bivališču uporabnika) še ne pomeni ne-zagotavljanja storitve v tem smislu, kot to meni tožnik, saj mobilna telefonska storitev ne sodi med univerzalne storitve. Zunanje antene pa operater tožniku ni bil dolžan ponuditi, zato ni pomembno, ali mu je bila ponujena odplačno ali neodplačno. Če pa tožnik meni, da mu je nastala še kakšna dodatna škoda zaradi izostanka signala oziroma slabšega signala, pa lahko škodo uveljavlja pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore.
denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - igrišče - ovire za vračilo v naravi
Izvedenec za vrednotenje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč je v elaboratu navedel, da predstavljajo vse tri parcele površine, namenjene igri in predlagal, da se uvrstijo v vrsto rabe zelena površina, s podvrsto rabe igrišče (šifra 304). Da gre za parcele s takšno vrsto rabo, med strankama ni sporno. Ker gre glede na navedeno tudi po presoji sodišča za zazidano stavbno zemljišče, na katerem ne stoji objekt v lasti upravičenca, je pravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da je podana ovira za vračilo parcel v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - podporni zid
Če se podporni zid dejansko ne nahaja na jugozahodnem delu parcele št. 1333/2, in sicer na mestu, kot izhaja iz geodetskega načrta, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, to pomeni, da prizadeta stranka gradnje opornega zidu tudi s pridobitvijo predmetnega gradbenega dovoljenja ni legalizirala.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javni interes - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Sodišče pritrjuje toženki, da v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je predmetno zemljišče v naravi dvorišče, v izmeri 27 m2 in predstavlja del funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše na parceli št. 6880/1, ki ne vsebuje objektov komunalne infrastrukture ter po podatkih zemljiškega katastra predstavlja le 2,22% delež celotnega zemljišča, tožničin zasebni interes, da do razlastitve ne pride, ne pretehta javnega, ki bo za lokalno prebivalstvo nastal z racionalno in optimalno postavitvijo javne ceste v kompleksu zazidljivih parcel, kot je predvidena v zazidalnem načrtu.
gostinstvo - podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožeči stranki doslej izrečena ena globa, medtem ko so ostali postopki še v teku, kar bi lahko kazalo na možnost izjemne dovolitve obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Zato je v konkretnem premeru kršitev načela zaslišanja stranke take narave, da bi lahko vplivala na končno odločitev.
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanj posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna. Iz navedenega razloga se sodišče tudi ne more spuščati, ali je bilo ustrezno ocenjeno, do kolikšne mere je katera stranka prispevala k prepoznavnosti baleta v tujini, ker je to že stvar strokovne ocene.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - nujna pot - zaznamba spora
Tožnica v času izdaje izpodbijane odločbe ni imela odločbe sodišča, s katero bi ji bila priznana nujna pot po zemljišču nameravane gradnje, torej še ni imela stvarne pravice nujne poti na zemljišču nameravane gradnje, lastninska pravica prizadete stranke pa še ni bila omejena, zato je ugotovitev toženke, da je prizadeta stranka v času izdaje izpodbijane odločbe izkazala pravico graditi na celotnem zemljišču, pravilna in na zakonu utemeljena. Drugačna bi bila situacija že v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je stvarno pravico služnosti poti pridobila po zakonu (na primer s priposestvovanjem), in v zvezi s tem poteka spor, česar pa v obravnavanem primeru ne navaja.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Sama prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja, temveč se s prijavo zagotavlja zgolj ažurna evidenca o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov.
rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - način določanja plačila za rudarsko pravico
Spremenljivost vrednosti točke je bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne predstavlja posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Zato tudi z vidika zakonske ureditve za zatrjevani poseg v tožnikovo pričakovano pravico do odmere koncesnine z upoštevanjem vrednosti točke, ki bi bila določena z „indeksno klavzulo“, ne gre. Morebitno kršitev pogodbenih določil, če tožnik meni, da je do njih prišlo, pa lahko uveljavlja v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijska zemljišča
Prostorski akt na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana. Prvi odstavek 30. člena PUP je namreč določal, da je na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja izjemoma (na predlog lokalne skupnosti) dovoljena gradnja kmetijskega gospodarskega poslopja. Ker je Ustavno sodišče v odločbi U-I-58/12-17 z dne 2. 10. 2013 ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo in zakonom z učinkom odprave, na območjih kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja, niti te gradnje v nobenem primeru niso dopustne. V skladu z 32. členom PUP pa so izven naselij in zaselkov dovoljene le dograditve, prenova in nadomeščanje zakonito zgrajenih stavb.