ZSReg člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 8, 8/5, 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 10a.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis izbrisa odsvojitelja poslovnega deleža - omejitve za pridobitev statusa družbenika - načelo publicitete
Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov. Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet.
To pomeni, da pri d.o.o. v nobeni fazi (ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije, ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek. Tak je tudi primer vpisa družbenika in njegovega 100 % poslovnega deleža v primeru odsvojitve poslovnega deleža.
ZSReg člen 4, 4-7, 5/1, 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
pravni interes kot procesna predpostavka - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vpis v sodni register - vpis spremembe zakonitega zastopnika
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 428, 428/1, 428/1-2, 433, 433/1, 439, 440. ZGD člen 58, 58/1, 58/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - izbrisni razlog - pravni interes predlagatelja - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Upravičeni predlagatelj je kot oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (subjekta vpisa) lahko predlagal začetek postopka izbrisa (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP). Predlagatelj je torej lahko uveljavljal svoje procesno upravičenje le iz izbrisnega razloga, ker je subjekt vpisa posloval na naslovu, za katerega ni imel dovoljenja lastnika objekta.
Predlagatelj je svoje procesno upravičenje imel ob vložitvi predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra do trenutka, ko je registrsko sodišče s sklepom Srg 2018/27501 z dne 11. 7. 2018 pri subjektu vpisa izdalo sklep o vpisu spremembe poslovnega naslova. Predlagatelj od navedenega trenutka dalje procesnega upravičenja ne more zadržati, ne glede na dejstvo, da je subjekt vpisa res po izteku ugovornega roka spremenil svoj poslovni naslov.
Predlagatelj namreč nima procesne legitimacije vplivati na začetek postopka izbrisa subjekta vpisa na podlagi drugega izbrisnega razloga, ampak mu zakon to upravičenje daje le za vložitev predloga, da domnevno obstaja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
priglasitev udeležbe v postopku - status udeleženca v postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - sodni register - vpis v sodni register - vročanje subjektu vpisa v sodni register
Registrsko sodišče je sledilo predlogu pritožnika iz njegove priglasitve udeležbe v tem postopku, saj mu je izpodbijani sklep vročalo takoj po njegovi izdaji. Iz navedenega je razbrati, da je sodišče pritožniku priznalo status udeleženca v predmetnem postopku (17. člen ZSReg). Čim pa je tako mora sodišče izvesti kontradiktoren postopek in z udeležbo tretjega ter njegovimi argumenti, s katerimi nasprotuje predlogu za vpis sprememb, seznaniti predlagatelja in ga pozvati k odgovoru. Le tako lahko ugotovi, ali je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali je rešitev tega vprašanja odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno in bo potrebno prekiniti predmetni registrski postopek (drugi odstavek 33. člena ZSReg), ali pa bo predhodno vprašanje lahko rešilo samo (prvi odstavek 33. člena ZSReg).
ZSReg člen 29, 33, 33/2, 34, 36, 36/1. ZGD-1 člen 394.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - neveljavnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - razlogi za izpodbojnost - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - pravne posledice ničnosti
Kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti sklepa skupščine iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se namreč neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.
ZVis člen 10, 10/4. ZSReg člen 29, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 77.
vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe firme - fakulteta - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo - pravni interes za vložitev pritožbe - ustanovitev univerze - akreditacija - pravna subjektiviteta univerze in članic
Članice univerze imajo pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, omejeno pravno sposobnost. Takšna omejena pravna sposobnost je predvidena že v 10. členu ZVis v primerih, kadar članice univerze, ki so bile ustanovljene v okviru univerze, izvajajo nacionalne programe visokega šolstva, za katere zagotavlja sredstva Republika Slovenija. V drugih primerih pa, kot to določa četrti odstavek 10. člena ZVis, članice univerze nastopajo v pravnem predmetu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z Aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Vpis ustanovitve Univerze, kateremu podlaga je bil Akt o ustanovitvi, ki ureja organizacijo univerze in njenih članic na opisani način, je pravnomočen. Tako univerza kot njene članice so tudi pridobile odločbo NAKVIS o akreditaciji visokošolskega zavoda, ki velja do leta 2023. Pritožnica v tem registrskem postopku zato ne more izpodbijati pravilnosti vpisa ustanovitve univerze v sodni register, niti pravilnosti odločbe NAKVIS o akreditaciji.
vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - vpis spremembe članov nadzornega sveta - prekinitev postopka - sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za vpis članov nadzornega sveta in izbris članov nadzornega sveta registrsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in sedanjih vpisov članov nadzornega sveta, je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 290/2018 o razveljavitvi sklepa o vpisu novih članov nadzornega sveta Srg 001 z dne 6. 2. 2018 in vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje, vzpostavilo registrsko stanje pred opravljenim vpisom po sklepu z dne 6. 2. 2018.
Registrsko sodišče na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi vpis v sodni register le v primerih, ko sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča 1.) bodisi tako, da odredi vpis predlaganih sprememb (drugi odstavek 40. člena ZSReg), 2.) bodisi tako, da zavrne zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). V prvem primeru registrsko sodišče opravi vpis v sodni register, v drugem primeru pa vpiše izbris opravljenega vpisa. Smiselno enako postopa tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje s sklepom zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje. Tudi v tem primeru namreč razveljavitveni sklep dejansko pomeni spremembo sklepa registrskega sodišča o vpisu v sodni register. Za nobenega od navedenih sklepov pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je pritožbeno sodišče sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34, /34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - vpis po uradni dolžnosti - vročanje predloga za vpis v register
V obravnavanem primeru se je registrski postopek začel po uradni dolžnosti in ne na predlog, zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje kršitve 31. člena ZSReg, ki nalaga dolžnost vročanja predloga za vpis in listin, ki so priložene predlogu, subjektu vpisa in tretjim, katerih pravice bi lahko bile z vpisom prizadete. Sicer pa pritožnik tudi ne zatrjuje, da se z izvedenim vpisom kakorkoli posega v njegove pravice ali pravice koga tretjega.
zastopanje družbe - skupno zastopanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi - omejeno zastopanje družbe - prokurist
Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZGD-1 lahko statut ali pa nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. Ta določba se sicer nanaša na delniško družbo, vendar jo je smiselno uporabiti tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako zastopanje je mogoče v primeru, če ima družba (d.o.o.) dva ali več poslovodij, za katere velja skupno zastopanje za vse ali za nekatere od njih. V takem primeru se lahko določi, da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali skupaj s prokuristom in v tem smislu nepravo mešano zastopanje olajšuje zastopanje zakonitih zastopnikov, ki so vezani na skupno zastopanje.
Če je predlagatelj pravzaprav želel zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 428, 432. ZSReg člen 8, 8/5, 43, 43/1.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - pridobitev položaja udeleženca - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa 27.8.2018 postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče v nadaljevanju po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki izpodbija sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku in s tem upravičenca do pritožbe zoper sklep, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni ugovarjal, je sklep o začetku postopka izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije postal pravnomočen. Pritožnik v obravnavanem postopku tako ni pridobil položaja udeleženca v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo.
ZNP člen 37.. ZFPPIPP člen 428, 429, 433, 433/1, 434, 435, 435/1, 435/1-3, 436, 437/1, 438, 439, 439/1, 439/1-1, 439/1-2, 439/1-3, 440.. ZGD člen 58, 58/2, 59, 59/1.. ZPP člen 350, 366.. ZSReg člen 19, 39-2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga
Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
ZFPPIPP-UPB8 člen 427/1-2, 433/1. ZSReg-UPB2 člen 4, 34/1-1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP
Resda lahko začetek postopka izbrisa (ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - 2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP) predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP), vendar pa mora takšen predlagatelj ob tem tudi trditi in izkazati še pomembno okoliščino, to je, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na omenjenem naslovu. Takšne okoliščine pa predlagatelj v obravnavani zadevi (kot je bilo obrazloženo že spredaj) ni z ničemer izkazal.
umik predloga - razveljavitev sklepa - vpis ustanovitve družbe v sodni register
Ker je subjekt vpisa z vpisom v register pravno (in lahko tudi poslovno) zaživel, z razveljavitvijo sklepa o vpisu ustanovitve subjekta z dne 13.6.2018 v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg, ne bi bilo mogoče doseči cilja, ki ga pritožnika s tem zasledujeta.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na poslovnem naslovu, družbi, kateri je dal dovoljenje za poslovanje na istem poslovnem naslovu, tega dovoljenja ne sme pozneje odreči ali preklicati, pač pa da družbe iz tega razloga registrsko sodišče ne sme izbrisati iz sodnega registra.
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Tako kot predlaga pritožnik, ni mogoče razlagati določbe tretje alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki govori o subjektu, ki ima v sodni register vpisan kot poslovni naslov naslov, na katerem stoji objekt, katerega subjekt vpisa ni lastnik, oseba, ki je lastnik, pa mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428. ZSReg člen 4, 4/4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
izbris po uradni dolžnosti - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik šele v pritožbi vlaga ugovor proti sklepu o začetku izbrisa. Ne navaja, da bi ga v tej zadevi vložil že v tako imenovani prvi fazi zoper sklep o začetku postopka izbrisa. To tudi ne izhaja iz spisa.
pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - dovoljenost pritožbe
Registrsko sodišče je izdalo nov sklep o začetku postopka izbrisa zoper katerega, kot ugotovljeno, upnik ni ugovarjal. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZGD-1 člen 505.
tožba na ugotovitev ničnosti - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes - delitev poslovnega deleža
Družbenik ima pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva.