ZSReg člen 10, 34. ZPOmK-1 člen 44, 44/3. ZGD-1 člen 38, 38/3, 390, 390-4.
registrski postopek - izčrpanost registrskega postopka na prvi stopnji - prekinitev postopka - izvrševanje koncentracije - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - vsebina sklepa v nasprotju z zakonom oziroma Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.
Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.
umik lastnih delnic - pooblastilo za nakup lastnih delnic - umik brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala
Na podlagi pooblastila, danega upravnemu odboru na skupščini, je mogoče umakniti zgolj tiste lastne delnice, ki jih je družba pridobila na podlagi tega pooblastila. Na podlagi pooblastila skupščine upravnemu odboru za nakup lastnih delnic in njihov umik poslovodstvo ne more umakniti vseh lastnih delnic, ki jih ima družba v trenutku sklepanja uprave o umiku (tudi iz drugih naslovov), ampak le tiste lastne delnice, ki jih je dejansko pridobila na podlagi skupščinskega pooblastila. V tej zvezi lahko skupščina pooblasti poslovodstvo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala le za tiste delnice, ki jih družba pridobi na podlagi takšnega pooblastila. Gre za vsebinsko povezanost nakupa in umika tako kupljenih lastnih delnic na podlagi pooblastila.
Poslovodstvo ne more samo umakniti sicer zakonito pridobljenih lastnih delnic iz drugih dovoljenih primerov, preden ni sprejet ustrezen skupščinski sklep. Takšen pravni posel uprave bi bil ničen. Upravni odbor sledi volji delničarjev, ki so jo izrazili na skupščini s pooblastilom za nakup in umik le bodočih lastnih delnic.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
Vpis in izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra nima konstitutivnega, pač pa (le) publicitetni učinek, kar pomeni, da se tretja poštena oseba na vpis lahko zanese oz. ne sme trpeti škodljivih posledic, če se na tak vpis zanese.
Dolžnik, ki se brani, da je terjatev prenehala z nakazilom, mora za uspeh svojega ugovora trditi (in dokazati) tudi, da je nakazanec terjatev plačal.
Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2). ZGD-1 člen 35.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – predlog lastnika objekta – prokurist – obseg prokure – sprememba poslovnega naslova
Predlagateljica, tedaj še v svojstvu prokuristke družbe, na spremembo poslovnega naslova družbe ni odreagirala v smislu nestrinjanja prenosa poslovnega naslova na objekt, katerega lastnica je, torej je s tem soglašala.
ZIZ člen 43, 43/2, 76, 76/2, 95, 95/1, 165, 194. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 8, 8/1, 8/5, 34, 34/1. OZ člen 35. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482/3.
prenos poslovnega deleža - vpis prepovedi odsvojitve - vpis spremembe družbenika v sodni register
Za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru ne zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča.
Sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.
izbris brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - poslovanje družbe
Predlagateljica kot lastnica objekta na naslovu I. ni izkazala, da na tem naslovu ni dovolila družbi registrirati svojega poslovnega naslova. Glede na ugotovljeno tesno sorodstveno povezanost med predlagateljico in družbenico družbe, ki je njena mati, kakor tudi med zastopnikoma družbe, ki sta njena starša, ni verjetno, da družba njenega dovoljenja za poslovanje na naslovu I. ne bi imela.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog- subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 430, 430/2, 435, 435/1, 436, 439, 439/1. ZSReg člen 43.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročitev – objava sklepa na straneh AJPES – predlog za začetek stečajnega postopka
Subjekt vpisa bi v primeru, če je res vložil predlog za začetek stečajnega postopka, z njim uspešno preprečil nadaljevanje postopka izbrisa le, če bi v času dveh mesecev po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa z ugovorom zoper navedeni sklep ugovarjal, da zaradi vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, in če bi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka registrskemu sodišču tudi izkazal.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru – udeleženec - interes
Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temeleč interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
ZSReg člen 5, 5/1, 5/1-4. ZGD-1 člen 295, 295/2, 398.
ničnost sklepov skupščine – učinek razveljavljenega sklepa – vpis sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ničnost sklepov – vpis po uradni dolžnosti
Odločitev o veljavnosti sklepov izpodbijane skupščine nima oblikovalnega učinka na korporacijska razmerja subjekta vpisa v sodnem registru.
Vpis sodbe o ugotovljeni ničnosti sklepa je predviden zato, ker zaradi ugotovljene ničnosti ni več podlage za vpis sklepa v sodnem registru. Vsebina sklepa se tako po uradni dolžnosti vpiše v register „le“, če gre za sodbo, s katero se sklep ugotovi za ničnega ali se razveljavi. Če pa je sodišče zavrnilo tožbo, v sodni register ne vpiše ničesar.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Subjekt vpisa niti ne trdi, da bi imel sklenjeno kakšno najemno ali drugačno pogodbo, zato je dovoljenje v aktih, na katere se sklicuje subjekt vpisa, pravno mogoče opredeliti le kot dovoljenje do preklica. Preklic je enostranska izjava, ki jo lahko lastnik nepremičnine načeloma poda kadarkoli. Pritožnik s sklicevanjem na listine, ki izvirajo iz obdobja pred izjavo o preklicu dovoljenja, ne more izkazati, da ima na naslovu dovoljenje za poslovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0063627
ZPP člen 181, 181/2. ZSReg člen 41, 41/3. ZGD-1 člen 476, 481.
ugotovitvena tožba – ugotovitev ničnosti listine – akt o ustanovitvi – pravni interes – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica
Tožba na ugotovitev ničnosti listine je dopustna le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali med drugim, če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitvene sodbe. Prvi primer take tožbe je npr. tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa. Vendar take tožbe tožeča stranka ni vložila. Zato bi morala izkazati pravni interes za iztoževani ugotovitveni zahtevek.
Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, ekonomski (gospodarski) interes ne zadošča.
Predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža (na neupravičeno osebo) in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na delež družbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika
Izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi registrskemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v sodnem registru takoj po izdaji le-tega. Vročitev sklepa o izvršbi družbi in družbeniku ni pogoj za zaznambo sklepa v sodnem registru.
vpis spremembe družbene pogodbe - prekinitev postopka - spor o dejstvih - nadomestni sklep
Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.
izključitev družbenika - prenehanje pooblastila za zastopanje - poslovodja imenovan z družbeno pogodbo - odpoklic poslovodje - sprememba družbene pogodbe
Poslovodja, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, se lahko odpokliče (in imenuje novega) le s spremembo družbene pogodbe, saj sprememba poslovodje (v takšnem primeru) predstavlja spremembo družbene pogodbe. Za takšno spremembo pa je potrebna kvalificirana tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.
ZS člen 53.a. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1.
odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenikov v sodni register – izbris vpisa – samostojni sodniški pomočnik – pravno sredstvo – sodnik – predkupna pravica družbenikov – prekinitev registrskega postopka – predhodno vprašanje – sporna dejstva
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS).
Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.