izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vročanje - naslov za vročanje - dogovor o vročanju - poslovni naslov
Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na dogovor, ki naj bi ga sklenil s Pošto o prepošiljanju pošiljk na naslov P., saj sodnih pošiljk ni mogoče vročati na dogovorjene naslove. Za njihovo vročanje namreč veljajo pravila vročanja, ki jih določa ZPP.
ZGD-1 člen 57, 57/2, 57/2-3, 359, 359/2, 360, 361, 361/1. ZSReg člen 34, 34/1, 35, 35/3.
sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - bilanca stanja - mnenje revizorja
V primeru vpisa povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe je med zahtevanimi listinami tudi bilanca stanja, na podlagi katere je bil osnovni kapital povečan, ki jo je pregledal revizor in o njej podal mnenje brez pridržka.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/3, 44/3-2. ZGD-1 člen 390, 391, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 502, 502/1. ZSReg člen 10, 10/1.
predlog za izbris družbenika - vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - družbena pogodba
Iz skupščinskega sklepa subjekta vpisa izhaja, da je bil družbenik J. M. izključen iz družbe, na podlagi predhodno izvedenega postopka, kot je predpisan v Pogodbi o ustanovitvi. Registrsko sodišče preizkuša predlog za vpis spremembe družbenika zaradi izključitve le v tem obsegu. Zato so pritožbene trditve, da v skupščinskem sklepu ni izkazano, da bi družbenik storil kršitev, zaradi katere je bil izključen, za odločitev o pritožbi nepomembne.V kolikor družbenik ni soglašal s skupščinskim sklepom, bi ga moral izpodbijati v rednem sodnem postopku.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
ZGD-1 člen 501, 501/1, 501/3, 502. ZSReg člen 31, 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/2.
pogoji za vpis izključitve družbenika - družbena pogodba – predpisan postopek izključitve
Če postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.
ZGD-1 člen 91, 106, 106/1, 107, 107/3, 117, 117/2. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/1, 31/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslov
Določba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.
Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
vpis spremembe pri članih nadzornega sveta – deklaratornost vpisa – vpis podatkov za nazaj – prenehanje pritožnikove funkcije v organu nadzora – nedovoljena pritožba
Pritožniku je funkcija člana v organu nadzora subjekta vpisa prenehala, zato nima pravnega interesa za pritožbo.
Vpisi podatkov o članih nadzornega organa pri subjektu vpisa so le deklaratornega značaja. Zato zadostuje, da se o njih vpisujejo le tekoči podatki in ne podatki za nazaj.
ZSReg člen 17, 23, 23/2, 24, 24/2, 29, 29/1, 29/1-1, 31, 34. ZGD-1 člen 511.
vpis posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa – upravičeni predlagatelj – pravni interes – kršitev načela kontradiktornosti
Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
odpoved družbene pogodbe – družba z neomejeno odgovornostjo - odpovedni rok – kogentnost
Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 67.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - solastnina - prijava poslovnega naslova
Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0076590
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/4. ZSReg člen 35.
registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega reda
Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.
Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – legitimacija upnika za pritožbo – predlagatelj postopka
V 2. odst. 438. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa predlagatelj postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa. Iz navedene določbe izhaja, da je pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa omejena le na predlagatelja postopka iz 433. člena ZFPPIP, to je oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
pravni interes za vložitev tožbe – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register
Pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več, ter zahtevati njegov izbris, česar ni mogoče izvršiti, ker vpisa ni več, tožeča stranka ne bi mogla doseči.
izbris družbe iz sodnega registra - izbrisni razlogi - družba ne posluje na poslovnem naslovu
Razloge, iz katerih je mogoče vložiti ugovor v primeru izbrisa iz sodnega registra zaradi neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, določa drugi odstavek 435. člena ZFPPIPP. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
začetek stečajnega postopka – vpis v sodni register
Sodišče prve stopnje je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je subjekt vpisa, utemeljeno sklenilo, da se pri subjektu vpisa vpišejo v sklepu navedene spremembe podatkov in da se vpiše začetek stečajnega postopka.
Vpisi navedenih sprememb podatkov se opravijo takoj po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in torej pred njegovo pravnomočnostjo, saj pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne zadrži izvršitve sklepa.
ZGD-1 člen 481, 481/3. ZN člen 47, 48, 68, 68/3. ZSReg člen 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 42-1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3.
vpis spremembe družbenika v sodni register – prenos poslovnega deleža – obličnost – narava pogodbe o opcijski pridobitvi poslovnega deleža
Bistven element opcijske pogodbe je na eni strani določitev opcije, hkrati pa mora opcijska pogodba natančno določiti vsebino glavne pogodbe, ki bo sklenjena, če bo opcijski upravičenec izkoristil svojo možnost in podal opcijsko izjavo. Problem obličnosti opcijske pogodbe je zato povezan s pravno naravo opcije in predvsem z obličnostnimi zahtevami, ki veljajo za glavno pogodbo. Zato se obličnostna ustreznost pri opcijskih pogodbah ugotavlja s presojo, ali sta tako opcijska pogodba z zapisom vsebine glavne pogodbe (ki v bistvu predstavlja ponudbo), kot tudi opcijska izjava opcijskega upravičenca (ki pomeni sprejem ponudbe), zapisani v obliki, kot jo za določene pravne posle določa zakon.
Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.
Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokurist je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).
procesne predpostavke – upravičen predlagatelj – notar – pooblastilo za vložitev predloga za vpis
Notar ima zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi
V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.