tuje podjetje – podružnica tujega podjetja – nepopolna tožba
Celotni drugi odstavek 4.a člena ZSReg se izrecno uporablja samo za podružnico tujega podjetja iz tretje države. Tožena stranka pa ni tuje podjetje iz tretje države, temveč iz Evropske Skupnosti, zato zanjo drugi odstavek 4.a člena ZSReg ne velja.
Za tuje podjetje slovenski sodni register ni matična evidenca in za v slovenski register eventualno vpisane podatke o tujem podjetju (ne podružnici) omenjena načela ne veljajo. Položaj tujega podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače.
Tožeča stranka bi morala že pred vložitvijo tožbe ali najkasneje ob popravi tožbe vpogledati v avstrijski sodni register in se prepričati o pravilni firmi tožene stranke, vendar tega ni storila.
nedovoljena pritožba – izbris vpisa obremenitve na poslovnem deležu družbenika
Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid, opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu. Ker pritožnik drugačne, zase ugodnejše odločitve od izpodbijane, v tem registrskem postopku ne more več doseči, nima pravnega interesa za pritožbo Zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve na poslovnem deležu – začasna odredba – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Ker je bila začasna odredba razveljavljena v delu, v katerem je bilo upnikovemu dolžniku S. I. d.o.o. prepovedano razpolagati s poslovnim deležem v subjektu vpisa družbi T. d.o.o. in ga obremenjevati, je odpadla tudi podlaga, na kateri je bil vpis obremenitve na dolžnikovem poslovnem deležu vpisan. Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/1-2, 435/3,436, 437/2.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra – razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – prekinitev postopka izbrisa
V 2. točki prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, vloži ugovor in v njem zatrjuje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, ker je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. Takšen ugovor je v skladu s tretjim odstavkom 435. člena ZFPPIPP dovoljen samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča citirana določba ZFPPIPP določa razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – s pravočasnim predlogom za začetek postopka insolventnosti namreč subjekt vpisa „zadrži“ postopek izbrisa oziroma se do pravnomočne odločitve o predlaganem stečaju izbrisu izogne (prekinitev postopka izbrisa v skladu z drugim odstavkom 437. člena ZFPPIPP).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družba ne posluje na poslovnem naslovu
Predlagateljica je zatrjevala izbrisni razlog iz druge točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in se pri tem sklicevala na domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka istega člena. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Za ugoditev ugovoru morata biti torej podana oba pogoja.
ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - litispendenca
Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).
Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).
Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC0003322
ZFPPIPP člen 429, 432, 439. ZPP člen 343, 343/1. ZSReg člen 36.
nedovoljena pritožba - izbris družbe iz sodnega registra - udeleženec postopka - ugovor proti sklepu o začetku izbrisa
Ker se po določbi 432. člena ZFPPIPP, kot jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, upnik šteje med udeležence postopka izbrisa družbe nad katero se vodi postopek izbrisa le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku izbrisa, po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP pa lahko proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga vloži pritožbo udeleženec postopka, torej le upnik, ki je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik, ki takšnega ugovora ni vložil, tudi pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ne more vložiti.
ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 435, 436, 437, 439, 439/1, 439/1-1, 441. ZSReg člen 19, 39, 39-4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - ugovor - upoštevni pritožbeni razlogi
Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074567
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-1, 36, 36/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 278, 278/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24.
vpis novega zastopnika – ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave – obrazložitev sklepa o odpoklicu – razlogi za odpoklic posameznega člana uprave – pravni interes za pritožbo
Zakonski vsebini sklepa nadzornega sveta o odpoklicu pritožnika je zadoščeno že, če je v njem naveden eden od zakonskih razlogov za njegov odpoklic, podrobnejša obrazložitev tega razloga pa vsebovana v samem zapisniku seje nadzornega sveta ob obravnavi konkretnejših razlogov za odpoklic.
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu in imenovanju predsednika uprave ima korporacijskopravne učinke v razmerju med predsednikom uprave in družbo – subjektom vpisa v sodni register in je kot tak tudi relevanten za postopek vpisa v sodni register. Vprašanje (ne) obstoja v sklepu navedenega odpoklicnega razloga pa je relevantno le v morebitno sproženem postopku pritožnika za uveljavljanje odškodnine oziroma odpravnine zaradi morebiti neutemeljenega odpoklica s funkcije predsednika uprave.
ZSReg člen 9, 9/2. ZZK-1 člen 79, 80, 80/3. ZGD-1 člen 482, 482/1.
zaznamba spora na poslovnem deležu družbenika – spor o (so)lastništvu poslovnega deleža – vpis po uradni dolžnosti – učinek vpisa zaznambe spora – deklaratornost vpisa v sodni register
Korporacijskopravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika ima že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je vpisan kot družbenik v sodni register. Zato tudi vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v primeru uspešne uveljavitve (so)lastninske pravice na njem v sodnem postopku ne more imeti do družbe učinkov za nazaj, torej od dneva zaznambe spora v sodni register.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o obstoju izbrisnega razloga - prepozna pritožba
Pritožnik ne trdi, da bi mu bila sodna pošiljka nepravilno vročena, razlogi, zakaj je ni dvignil pravočasno, pa niso takšni pritožbeni razlog, da bi z njimi lahko uspešno izpodbil pravilni materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga skladno s 439. členom ZFPPIPP pritožnik kot subjekt vpisa v sodni register vložil prepozno.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – sklep o začetku postopka izbrisa – ugovor – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, če ni ugovora – pritožba – upoštevni pritožbeni razlogi
Ker je razlog za izbris pravnega subjekta in sodnega registra ugotovitev, da slednji ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, domneva pa se, da je izbrisni razlog (med drugim) podan, če na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk, že samo dejstvo, da pošiljke sprejema, kar velja za konkretni primer (subjekt vpisa je vsa sodna pisanja prejel), opisano domnevo izpodbija (tako tudi sklep VSL IV Cpg 658/2011 z dne 29. 6. 2011). Po oceni sodišča druge stopnje zgolj okoliščina, da subjekt vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložil ugovora, zaradi tega pa je bil v skladu s 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdan izpodbijani sklep, še ne dopušča zaključka, da v postopku reševanja pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni mogoče ugotoviti, da je domneva iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP izpodbita. Če sodišče to okoliščino ugotovi, jo je dolžno upoštevati, saj gre za postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, za posledico pa ima izbris pravnega subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, kar je zagotovo skrajni ukrep, ki ima za posledico prenehanje gospodarskega subjekta.
ZSReg člen 5, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 24/1, 25, 25/2.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – vpis spremembe članov nadzornega sveta in zastopnika delniške družbe – vpis v sodni register – sklep pristojnega organa družbe
Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep pristojnega organa družbe. Če je sklep o odpoklicu V. in imenovanju K. za direktorja družbe podpisal kot predsednik nadzornega sveta M. M., ki v sodnem registru ni vpisan kot član organa nadzora, predlagatelj pa tudi ni predložil nobene listine, iz katere izhaja, da ga je skupščina imenovala v nadzorni svet družbe, potem listine, ki jo je podpisal M. M., sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot sklepa, ki ga je izdal pristojni organ družbe.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074535
ZGD-1 člen 506, 510, 510/1, 510/2. ZSReg člen 34, 34/1.
vpis izbrisa zastopnika – skupščinski sklep o razrešitvi direktorja – veljavnost sklepa skupščine – večina glasov vseh družbenikov
ZGD-1 v 510. členu kot pravilo za veljavno odločanje na skupščini določa večino glasov vseh družbenikov in ne večino glasov prisotnih. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o začetku postopka – upravičeni predlagatelj postopka – udeleženec postopka – obvestilo o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov
Predlagatelj je le oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 429, 431. ZSReg člen 37, 37/2, 37/4.
postopek izbrisa - izpodbijanje izbrisanega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - namen zakona
Udeleženci postopka s pritožbo izpodbijajo odločitev registrskega sodišča o neutemeljenosti ugovora, lahko pa tudi izpodbijajo obstoj samega izbrisnega razloga, saj gre za izpodbijanje sklepa, s katerim je bilo odločeno prav o obstoju izbrisnega razloga.
Zaradi narave postopka izbrisa, predvsem pa zaradi teže posledic, ki jih izbris ima za subjekte in upnike, je potrebno v drugi fazi postopka izbrisa s teleološko razlago določb 7. poglavja ZFPPIPP zasledovati cilj tega dela zakona, da se iz sodnega registra brez likvidacije brišejo le tisti subjekti, pri katerih obstoji eden izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).
Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.