ZGD člen 12, 12/2, 13, 29, 29/1, 12, 12/2, 13, 29, 29/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 17, 33.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga v sodni register že vpisanim subjektom (subjektom vpisa) uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je določba čl. 33 ZJRS, po kateri se dovoli vpis že registrirani pravni ali fizični osebi, ki želi po uveljavitvi ZJRS vpisati v sodni register ali drugo uradno evidenco spremembo svoje firme oz. imena, če ta sprememba vsebuje uskladitev preimenovanja z določbami čl. 17 ZJRS.
Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
ZGD člen 70, 71, 70, 71. ZFPPod člen 26, 31, 32, 32/1.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog
Da pa bi registrsko sodišče lahko ugotovilo nastop izbrisnega razloga, zakon v 26. členu zavezuje osebe, ki pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti lahko ugotovijo, da je izbrisni razlog nastopil, da o tem obvestijo sodišče.
vpis v sodni register - omejitev upravičenj članom upravnega odbora - zastopanje - predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa
Glede na to, da so bila v pritožbi navedena nova dejstva oz. predložene nove listine, mora sodišče prve stopnje šteti takšno pritožbo tudi kot predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa (čl. 37/2 ZSReg). Takšna procesna pooblastila ima zgolj prvostopno sodišče (registrsko sodišče), ki pa ob preizkusu predloga za nadomestitev izpodbijanega sklepa lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom samo, če predlogu v celoti ugodi (čl. 37/4 ZSReg).
Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti sodišče po določbah ZPPSL.
ZZ člen 12, 12. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-13, 3, 3/1, 3/1-13. ZIAS člen 1, 2, 2/1, 1, 2, 2/1.
subjekt vpisa v sodni register
Inženirska akademija Slovenije je po 1. členu Zakona o inženirski akademiji Slovenije (v nadaljevanju ZIAS) opredeljena kot nacionalna institucija in po 1. odstavku 2. člena ZIAS kot pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih določajo zakon ter podzakonski predpisi, ki urejajo javne zavode, ta zakon in statut IAS. ZIAS torej v citiranem določilu govori o pravicah, obveznostih in odgovornosti IAS. Nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti pa je lahko pravna oseba tedaj, ko pridobi pravno sposobnost, to pa je odvisno od načina nastanka pravne osebe.
Citirano določilo ZIAS z uporabo določb zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo javne zavode, torej ureja obseg pravic, obveznosti in odgovornosti IAS potem, ko je slednja že pridobila svojo pravno subjektiviteto, torej ko je kot pravna oseba že nastala.
spremembe osebe pooblaščene za zastopanje - zavrženje pritožbe
Zgolj navedba okoliščine, da med prejšnjim zakonitim zastopnikom predlagatelja vpisa D.D. ter pritožnikom na eni strani in domnevnim novim zakonitim zastopnikom predlagatelja vpisa M.B. obstajajo določeni spori, ne zadostuje za sklep, da je podan pritožnikov pravni interes za pritožbo proti izpodbijanemu sklepu. Iz navedenih pritožnikovih trditev namreč ni razvidno, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes naj bi bil prizadet ravno z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - SODNI REGISTER
VSL06563
ZSReg člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 225, 212, 225.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ, podana kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni (da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča), da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg).
Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1).
Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - novote
Pritožbene trditve v smeri, da družba ima premoženje (sredstva, terjatve in zaloge, vse v vrednostih, ki jih navaja v pritožbi), so nova dejstva, ki jih glede na 5. odst. 34. čl. ZFPPod ni mogoče upoštevati.
Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - meje materialnopravnega preizkusa
Kršitev sklicnega roka skupščine je torej lahko le izpodbojni razlog po 2. točki 1. odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki pa ga s tožbo po 7. odstavku 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 lahko uveljavljajo družbeniki, poslovodstvo ali vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. Omejen krog upravičencev do izpodbijanja sklepa skupščine torej pokaže, da sodišče na izpodbojnost sklepa ne pazi po uradni dolžnosti. Pravilno je zato razlogovanje pritožnika, da je registrsko sodišče s tem, ko je zavrnilo predlagani vpis spremembe članov nadzornega sveta, ker skupščina ni bila sklicana v zakonskem roku iz 1. odstavka 509. člena ZGD-1, prekoračilo obseg presoje, ali so podane predpostavke iz ZSReg za vpis predlaganih sprememb nadzornega sveta v sodni register.
izbris družbe - izpodbojnost zakonske domneve - premoženje družbe
Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 30, 31, 31/2, 32, 32/1, 34, 34/3, 34/4. ZSReg člen 10, 34.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog – domneva o neobstoju premoženja družbe – izpodbojnost domneve
Na podlagi pritožbi priloženih dokazov je moč nedvomno ugotoviti, da je družbenici uspelo izpodbiti domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 2. tč. 1. odst. in 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
ZSReg člen 36, 36. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 26, 28, 25, 25/1, 25/2, 26, 28.
izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - začetek postopka po uradni dolžnosti - status upnika - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo
Ker ima upnik v postopku le status neformalnega informatorja, z zavrnitvijo njegovega predloga ni mogla biti prizadeta njegova pravica, saj mu glede na zakonska določila sploh ne gre status predlagatelja postopka, ob taki ugotovitvi pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi lahko bil prizadet njegov na zakonu temelječ interes, zato mu tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo.
ZSReg člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 156, 156/1, 214, 285, 156, 156/1, 214, 285.
preklic priznanja dolga - družbeniki izbrisane družbe
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
ZGD člen 416, 416/2, 416, 416/2. ZSReg člen 34, 34/1-4, 34, 34/1-4.
vpis v sodni register - deklaratorni vpis - materialnopravne in formalne predpostavke za vpis - samostojnost poslovnih deležev
Po določbi 2.odst. 416.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ohranijo, v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi enega ali več deležev, vsi deleži svojo samostojnost. To pa pomeni, da je s prisilnim predpisom določeno, da ostane pridobljeni delež samostojen. Z odločitvijo sodišča, ki je dovolilo vpis združenega poslovnega deleža, je bilo torej kršeno materialno pravo. Tudi v primeru deklaratornih vpisov mora namreč sodišče prve stopnje preizkusiti, ali ti izpolnjujejo materialno pravne predpostavke.
ZSReg 10, 10/2. Uredba sveta ES št. 1346/2000 člen 3, 3/1, 16, 16/1, 17, 17/1, 22, 22/1. Pravilnik o načinu vodenja sodnega registra člen 9.
odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti po Uredbi št. 1346/2000 - priznanje v vseh državah članicah - začetek učinkovanja odločbe s trenutkom uvedbe postopka - deklaratornost zaznambe
Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po členu 3 omenjene Uredbe, se prizna v vseh drugih državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri so bili uvedeni postopki (člen 16/1 Uredbe), pri čemer čas uvedbe postopkov pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopkov, ne glede na to, ali je odločba dokončna. Ko je začela odločba učinkovati v Nemčiji, je začela avtomatično (brez kakršnihkoli formalnosti) veljati tudi na ozemlju Republike Slovenije. Vpis zaznambe te odločbe v slovenski sodni register je torej zgolj deklaratornega značaja, saj slovenski pravni red ne zahteva niti obveznosti vpisa po 2.odst. 22.čl. Uredbe.
registrski postopek – udeleženci postopka – odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis – formalne predpostavke – materialnopravne predpostavke – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa.
Iz skupščinskega sklepa ne izhaja, da je dolžnik v likvidacijskem postopku poplačal pravočasno opravljene terjatve upnikov niti, da se te terjatve zoper dolžnike med likvidacijskim postopkom prenehale. S tem je registrsko sodišče zmotno presodilo listine in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Ker niso izpolnjeni pogoji za vpis predlaganega izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izbris zavrnilo.