statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja
ZGD v 533.m členu posebej ureja varstvo upnikov in imetnikov posebnih pravic v primeru statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja prenosne družbe na prevzemno družbo, kar je sicer bil bil predmet tega postopka. To pa pomeni, da imajo upniki možnost v okviru navedene določbe ZGD zavarovati svoje terjatve, ki jih imajo do prenosne družbe. Zato njihova udeležba v registrskem postopku v zvezi s statusnimi spremembami zaradi oddelitve dela premoženja ni dovoljena.
ZGD člen 13, 27, 27/4, 13, 27, 27/4. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 33/1, 17, 33, 33/1.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.
Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.
ZFPPod člen 32, 32/1, 34, 34/5, 32, 32/1, 34, 34/5.
izbris iz sodnega registra
Oseba, ki vloži ugovor zoper sklep o začetku izbrisa, pa je ta zavrnjen, pridobi pravico do vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu, vendar pa v pritožbi ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra
Pritožnik ni predlagatelj registrskega postopka, niti subjekt vpisa (1. odstavek 17. člena ZSReg), niti ne oseba ali organ, ki bi mu zakon dajal pravico, da se udeležuje registrskega postopka (2. odstavek 17. člena ZSReg). Vprašanje dovoljenosti njegove pritožbe je torej odvisno od tega ali utegne biti njegov pravni interes z izpodbijano sodno odločbo prizadet. V tem primeru mu je namreč potrebno priznati status udeleženca registrskega postopka (1. odstavek 17. člena ZSReg).
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge registrskega sodišča, da je firma v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine, če je sporna beseda, ki sestavlja firmo družbe, sestavni del slovenskega knjižnega jezika. Da pa načelo "piši kot govoriš" za slovenski jezik ne velja in zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi slovenskemu jeziku ustrezal le izgovorni zapis besede "design", pa izhaja tudi iz slovenskega pravopisa, na katerega se sicer sklicuje sam pritožnik. V uvodnih pojasnilih Slovenskega pravopisa (Ljubljana 2001, stran 23) je izrecno pojasnjeno, da izvorno pisavo ohranijo nekatere kategorije prevzetih besed, ki so v 3. točki tudi primeroma navedene (npr. jazz). Vpogled besede "jazz" v Slovenskem pravopisu pokaže, da ima navedena beseda enako sistemsko kazalko k poslovenjeni obliki, kot beseda "design". Iz povedanega izhaja, da je zapis besede "design" ena od tistih posebnosti iz tujega jezika prevzete besede, ki tudi v slovenskem jeziku ohrani tujo oziroma izvirno pisavo.
izbris iz sodnega registra po zfppod - subjekt vpisa nima premoženja - izpodbojna zakonska domneva
Osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja.
Tožbo na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne spada v ta krog oseb, pa je sicer sama po sebi pravilna. Vendar pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba za predmetni primer uporabiti določila ZSReg v besedilu, kot je veljalo na dan vpisa tožene stranke v sodni register, saj je treba za pravna razmerja uporabljati tiste predpise, ki so veljali na dan nastanka pravnega razmerja, če zakon ne določa drugače. Kot pravilno navaja tožeča stranka pa je 41. čl. ZSReg v besedilu določal, da tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa in torej ni omejeval kroga oseb, ki so legitimirane za tako tožbo na tak način, kot je to storjeno v sedanjem besedilu 3. odst. 41.a čl. ZSReg. Glede na to, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ne spada v krog oseb, ki tožbo lahko vložijo, pa se tudi ni ukvarjalo s tem, ali ima tožeča stranka za tako tožbo pravni interes.
sklep o izbrisu - pritožba zoper sklep - premoženje družbe
Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
izbris d.o.o. po ZFPPod - upnikovo obvestilo o izbrisnem razlogu - pravni interes za pritožbo
Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.
Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
ZZ člen 13, 13. ZGD člen 20, 20. ZIL-1 člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZJRS člen 17, 26, 26/1, 17, 26, 26/1.
firma - slovenski jezik - zavod - znak sestavni del imena
Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).
Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.
Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.
Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.
Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
evropsko pravo - obveznost vpisovanja podatkov v sodni register
Določbe ZSReg niso samostojni pravni temelj za vpis podatkov. Pravni temelj za vpis subjektov in podatkov o njih je vsebovan v posameznih zakonih, ki urejajo položaj le-teh. To pa pomeni, da Uredba sveta Evropske skupnosti, št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti tudi predstavlja takšen materialni predpis, saj predpisuje obveznost vpisovanja določenih podatkov v sodni register.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra - ugovor zoper sklep o začetku postopka - sklep o izbrisu iz sodnega registra - nova dejstva in dokazi
Davčna uprava RS je bila le pobudnica začetka postopka izbrisa, ne pa njegova predlagateljica, glede na to, da se v primeru obstoja izbrisnega razloga takšen postopek začne po uradni dolžnosti (1. odst. 25. čl. ZFPPod).
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.
vpis v sodni register - vrnitev v prejšnje stanje - odlog izvršbe
Za prekinitev postopka zadostuje že ugotovitev, da je pravna oseba prenehala obstajati. V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.