izključitev družbenika iz družbe - prenos poslovnega kapitala
V tem postopku so se sicer prepletale določbe o izstopu in izključitvi družbenika iz družbe s prenosom poslovnega deleža po 416. členu ZGD. Kot izhaja iz predloženih listin udeležencev, ker s pogodbo o ustanovitvi ni bilo določeno drugače, bi bilo potrebno pri prenosu poslovnega deleža uporabiti določbo 4. odstvka 416. člena ZGD.
ZISDU člen 134, 134/3, 139, 139/3, 134, 134/3, 139, 139/3.
pooblaščenec
Odobreni kapital pooblaščene investicijske družbe lahko znaša samo 5% od osnovnega kapitala ob njeni ustanovitvi in se porabi z izdajo novih delnic pooblaščeni družbi za upravljanje za izplačilo dela provizije (namesto v denarju) samo v prvih petih letih po ustanovitvi pooblaščene investicijske družbe, v višini 1% povprečne letne čiste vrednosti njenih sredstev, kar je ene petine novih delnic, izdanih na podlagi odobrenega kapitala. Če se po ustanovitvi osnovni kapital pooblaščene investicijske družbe poveča z novimi vložki, odobreni kapital, če je sploh dovoljen, ne sme biti odobren za daljše obdobje od 5 let od ustanovitve pooblaščene investicijske družbe in mora biti torej ustrezno nižji od 5% novega osnovnega kapitala.
ZGD člen 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456, 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456. ZPPSL člen 106, 182, 182/1, 106, 182, 182/1. ZSReg člen 10, 10/1, 18, 41, 1072, 10, 10/1, 18, 41, 1072. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 21, 38, 21, 38.
začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - vpis - likvidacija po uradni dolžnosti - ničnost
Znižanje osnovnega kapitala pod zakonsko določen znesek je razlog, da sodišče po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo, ne pa razlog za izvedbo postopka redne (prostovoljne) likvidacije s strani družbe z omejeno odgovornostjo.
Registrsko sodišče je dolžno oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji; ni pa dolžno po uradni dolžnosti preizkušati resničnosti podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
Napak do katerih je prišlo v postopku pripravljanja priglasitve za vpis v sodni register (v sferi predlagatelja), ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku vpisa, ampak z ničnostno tožbo (po postopku in pod pogoji iz 41. člena ZSR).
V registru je mogoče spreminjati le obstoječe stanje. To pomeni, da morajo spremembe na strani družbenikov in poslovnih deležev izhajati iz obstoječega stanja in na njem temelječih listinah.
Pritožnik ni izkazal, da je s sklepom o vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register prizadeta kakšna njegova pravica ali na zakonu temelječ pravni interes že s tem, da je zaposlen pri predlagatelju in da je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine predlagatelja v zvezi z lastninskim preoblikovanjem ter sprožil upravni spor zoper odločbo o (drugem) soglasju k lastninskemu preoblikovanju. Ni namreč konkretno navedel, katera materialnopravna pravica ali pravni interes je z napadenim sklepom prizadet.
ZSReg člen 31, 31/3, 35, 35/4, 35/4, 31, 31/3, 35.
ugovor
Registrsko sodišče mora s sklepom hkrati odločiti o predlogu za vpis in o ugovoru udeleženca, ki nasprotuje predlogu, pri čemer mora takšen sklep obrazložiti.
Čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94) za vpis spremembe družbenikov zaradi izstopa na podlagi sodne odločbe predvideva le predložitev pravnomočne sodne odločbe (1. odst. 34. člena) pa iz 2. odst. 437. člena ZGD izhaja, da mora biti hkrati priložen bodisi sklep o zmanjšanju osnovnega kapital bodisi sklep o povečanju poslovnega deleža.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
ZSReg člen 17, 17/2, 36, 36/1, 17, 17/2, 36, 36/1.
pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe
Pritožnica bi lahko pridobila položaj stranke v pritožbenem postopku le, če bi izkazala, da ji zakon daje pravico, da se udeležuje postopka (1. odst. 36. čl. v zvezi s 2. odst. 17. čl. ZSR). Na podlagi 3. odst 5. čl. Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Agencija, če presodi, da posamezne ugotovitve in pojavi iz njene pristojnosti zahtevajo hitro ukrepanje zakonodajne in izvršne oblasti, o svojih ugotovitvah obvesti pristojne organe. Ker sodišče, ki odloča o postopku vpisa v sodni register ni ne organ zakonodajne ali izvršilne oblasti, agencija ni izkazala, da ima na podlagi Zakona o Agenciji interes za vložitev te pritožbe.
procesna sposobnost - zastopanje - vpis spremembe zastopnika v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
Novo imenovani direktor je upravičena oseba za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika v sodni register, ne pa oseba, ki je v funkciji direktorja vpisana v sodni register.
Spor o zakonitosti listine, ki je podlaga za vpis v sodni register, se ne rešuje kot predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register, ampak po tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
ničnost sklepov skupščine - ničnost vpisa v sodni register
Če stranka vloži tožbo za ničnost vpisa v sodni register v roku iz 41. člena ZSReg, ker vpis temelji na ničnem sklepu skupščine družbe, mora biti tožba na ničnost sklepa skupščine vložena vseeno v rokih iz 310. člena ZGD.
veljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža v d.o.o. - predhodno vprašanje - prekinitev postopka vpisa
Če teče o vprašanju veljavnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža, na podlagi katere je predlagan vpis spremembe družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, pravda, to vprašanje pa je med predlagateljem vpisa spremembe in subjektom vpisa sporno, registrsko sodišče postopek vpisa spremembe prekine.
ZSReg člen 17, 17/1, 33, 33/2, 17, 17/1, 33, 33/2.
veljavnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža v d.o.o. - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Kupec poslovnega deleža v d.o.o. ima pravni interes, da je kot družbenik vpisan v sodni register, zato lahko kot udeleženec postopka vpisa vloži predlog za vpis spremembe družbenika. Vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo je ovira za odločanje o predlogu za vpis spremembe družbenika. Kadar je to vprašanje med udeleženci postopka vpisa sporno, registrsko sodišče prekine postopek do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku na razveljavitev pogodbe.