ZIZ člen 46, 46/1, 268, 273, 273/1, 273/1-3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
vpis sprememb pri poslovnih deležih - sklep o začasni odredbi - zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi
Kot izhaja iz točke 1 te obrazložitve, je registrsko sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, izdanega v skladu s 3. točko prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanje (v nadaljevanju ZIZ), odredilo vpis obremenitve pri poslovnem deležu subjekta vpisa. Gre za realizacijo sklepa o izvršbi, saj ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklep o izvršbi (268. člen ZIZ). V skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSreg se namreč v primeru družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi. Gre za (izvršilno) dejanje, ki ga na podlagi prej citirane določbe ZIZ registrsko sodišče izvede po uradni dolžnosti takoj, ko prejme sklep o zavarovanju, pri čemer ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O vsebinski utemeljenosti predlaganega zavarovanja odloča sodišče v postopku, v katerem je bil sklep o začasni odredbi izdan. Glede na navedeno na obširne pritožbene navedbe obeh pritožnikov v zvezi z utemeljenostjo predlaganega zavarovanja sodišču druge stopnje ni bilo treba odgovarjati, saj za sprejem odločitve niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na pritožbene ugovore pa velja še omeniti, da za realizacijo izdane odločbe dejstvo (ne)pravnomočnosti sklepa o zavarovanju ni odločilno, saj se v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če ZIZ za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Iz ZIZ za področje zavarovanja terjatev z začasno odredbo ne vsebuje drugačnih določb.
ZGD-1 člen 403, 403/1. ZSReg člen 29, 29-1, 36, 36/1, 39, 39-1.
likvidacija gospodarske družbe - sklep registrskega sodišča - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - upravičena oseba za vložitev predloga
Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pritožnik utemeljuje pravni interes za pritožbo kot nekdanji zakoniti zastopnik pri subjektu vpisa in s položajem upnika subjekta vpisa.
Pravni interes v zvezi s položajem zakonitega zastopnika pred C. C. bi pritožnik lahko uveljavljal le v registrskem postopku o vpisu nje kot zakonite zastopnice subjekta vpisa.
Pritožnikov pravni položaj kot upnika je varovan z njegovo pravico, da v postavljenem roku prijavi terjatev do subjekta vpisa. S pritožbo zoper izpodbijani sklep registrskega sodišča pa zase ne more doseči boljšega pravnega položaja, kot ga ima kot upnik.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - lastnik objekta - preklic soglasja
Zakonske domneve ni mogoče uporabiti za primer, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano.
pogoji za vpis v sodni register - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - matični postopek
Registrski postopek je izvedbene narave in v njem ne more registrsko sodišče presojati ali je neka odločba, izdana v matičnem postopku, pravilno postala pravnomočna ali ne.
Morebitne nepravilnosti in razloge, da sklep ne bi smel postati pravnomočen, mora udeleženec uveljavljati v matičnem postopku prisilne poravnave nad subjektom vpisa.
ZGD-1 člen 666.. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.. ZZ člen 51.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavod - statusno preoblikovanje
Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le - te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 505, 505-5, 526, 526/1, 526/2. Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom člen 4, 4/2.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - enoosebna d.o.o. - odpoklic poslovodje d.o.o. - knjiga sklepov - učinek vpisa - učinkovanje ex tunc - izbris poslovodje iz sodnega registra - deklaratornost vpisa v sodni register
Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika (ex tunc). Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel.
Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. ZPP člen 337, 337/1. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42, 42/1.
sklep o zavrnitvi predloga - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje za poslovanje - lastnik objekta - preklic soglasja - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz predlagateljevega predloga izhaja, da vpis poslovnega naslova subjekta vpisa, na katerem je objekt, katerega lastnik je predlagatelj, ni bil opravljen brez njegovega soglasja. Navedeni ugotovitvi pritožnik niti ne oporeka. Trdi le, da je soglasje za poslovanje na naslovu preklical in direktorja obvestil, naj poskrbi za zamenjavo poslovnega naslova, česar ta ni storil.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da takšen preklic soglasja ne predstavlja izbrisnega razloga, saj ta obstaja le, v kolikor subjekt vpisa soglasja lastnika objekta sploh ni imel.
Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (2019) člen 36. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 34. ZNP-1 člen 42.
Registrsko sodišče je ob odločanju o vpisu, soočeno z listinami, presojo katerih mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah konkretnega primeru, ko je ta presoja odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob hkratni ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - rok za vložitev tožbe
ZSReg v 41. členu določa razloge, na podlagi katerih se lahko vloži tožba za ugotovitev ničnosti vpisa. Po prvem odstavku 41. člena ZSReg se tožba za ugotovitev ničnosti vpisa lahko vloži iz razloga, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Po drugem odstavku lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Po tretjem odstavku je tožbo treba vložiti v 30. dneh od dneva, ko je tožnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa. Tako objektivni kot subjektivni rok sta materialnopravna roka in nista podaljšljiva. Sodišče prve stopnje je najprej presojalo, ali je pritožnik tožbo vložil pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa. Ugotovilo, da je bila tožba vložena pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa v sodnem registru. V nadaljevanju je presojalo, ali je bila tožba vložena v subjektivnem roku 30. dni od dneva, ko je (pri)tožnik zvedel za razloge ničnosti.
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-4. ZGD-1 člen 516, 516/1, 516/5, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 49. Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (2013) člen 28.
predlog za vpis spremembe v sodni register - vpis v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis spremembe družbene pogodbe - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - notarsko potrdilo - zapisnik skupščine - notarski zapis - odločanje družbenikov na skupščini - večina glasov vseh družbenikov - kogentne določbe
Zakon in Uredba ne predpisujeta, da je potrebno predlogu za vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register predložiti notarski zapis skupščine, niti da mora biti na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo notar prisoten.
Na ta način je določena le formula, s katero se ugotavlja izid glasovanja o sprejemanju določenega predloga sklepa oziroma odstotek glasov, s katerimi je bil sprejet sklep, o katerem so odločali občinski sveti. Iz navedene določbe ne izhaja, da je s tem določena zahtevana večina, ki je potrebna za sprejem določenega sklepa skupščine, še manj pa da je dovolj katerakoli večina. Gre le za opredelitev načina, na podlagi katerega sprejme skupščina subjekta vpisa določen sklep v primeru, ko soglasje županov (kot predstavnikov članov skupščine) ni bilo doseženo oziroma za določitev načina za ugotovitev števila glasov pri sprejemanju neke odločitve.
O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, torej najmanj 75% glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi za veljavno odločitev še druge (dodatne oziroma strožje) zahteve. Tričetrtinska večina se računa po številu glasov in ne per capita po številu družbenikov. Navedena zakonska določba je kogentne narave in je z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati, kar je izraz varovanja pravice vsakega družbenika, da (so)odloča o spremembi družbene pogodbe.
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER
VSL00061036
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 337, 337/3, 384, 384/2, 385, 385/1, 387, 387/2, 528, 528/2, 556, 556/2, 590, 590/4, 590/5. Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (2022) člen 5aa, 5aa/1.
vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - interes za hitro odločitev o vpisu - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - predrtje registrske zapore - izključitev prednostne pravice - povečanje osnovnega kapitala - vrednost delnice - primerna denarna odpravnina - pravica do zasebne lastnine - nastanek škode
Pritožniki imajo pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj je bilo z vpisom prenosa delnic subjekta vpisa, katerih lastniki so bili, na glavnega delničarja, neposredno poseženo v njihov pravni položaj, ki so ga imeli kot delničarji subjekta vpisa (drugi odstavek 31. člena in tretji odstavek 36. člena ZSReg). Takšen poseg jim ob trditvah, da je sklep skupščine z dne 31. 12. 2021 ničen oziroma izpodbojen in vloženih tožbah na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa podeljuje pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Njihove pritožbe so zato dovoljene.
S primernostjo posega v pravico do zasebne lastnine v primeru izključitve manjšinskih delničarjev se je Ustavno sodišče Republike Slovenije že ukvarjalo (Odločba U-I-165/08-10, Up-1772/08-14 in Up-379/09-8 z dne 1. 10. 2009), ko je presojalo, ali so določbe o izključitvi manjšinskih delničarjev v skladu z Ustavo in neskladja ni ugotovilo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je zaključilo, da so glede na deleže, ki jih delnice manjšinskim delničarjem pomenijo v osnovnem kapitalu družbe, njihova upravičenja, ki jih dejansko lahko uresničijo, zgolj še premoženjskopravne narave ter da je na podlagi izpodbijane ureditve mogoče uresničiti tako ekonomsko varstvo interesov manjšinskih delničarjev z zagotovitvijo ustrezne denarne odpravnine na eni strani, kakor okrepitev podjetniške iniciative glavnega delničarja s 100 % upravljanjem družbe na drugi strani.
sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - nadomestni sklep - zmotna uporaba materialnega prava - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža
Če sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in odloči, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), ZSReg nima nobenih določb glede usode vpisanih podatkov. Višje sodišče v takem primeru nima podlage za odločitev o izbrisu vpisanega podatka. Zakon registrskemu sodišču nalaga, da vpiše izbris vpisa le na podlagi spremembe sklepa, na podlagi katerega je bil vpis opravljen, ne pa v primeru, če je bil sklep, na podlagi katerega je bil opravljen vpis, razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču v nov postopek. Šele tedaj, če in ko bo registrsko sodišče v ponovljenem postopku odločilo drugače kot prvič in bo zahtevek za vpis zavrnilo, bo na podlagi takega sklepa imelo podlago tudi za izbris opravljenega vpisa. Izbris opravljenega vpisa se tako lahko opravi šele, če in ko registrsko sodišče v ponovljenem postopku zavrne zahtevek za vpis, saj ZSReg za primer ponovnega odločanja na podlagi razveljavljenega sklepa nima posebnih določb o tem, da se na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi izbris vpisa, kot je to v drugem odstavku 40. člena določeno za primer, če sodišče druge stopnje s pravnomočnim sklepom že zavrne zahtevek za vpis.
tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - prekinitev postopka vpisa v sodni register - prokura - predlog za vpis spremembe v sodni register
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.
ZGD-1 člen 387, 390, 394, 398. ZSReg člen 41, 41/1. OZ člen 96.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis v sodni register po uradni dolžnosti - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - pravni interes za tožbo - učinek ničnosti odločbe - učinek razveljavljenega sklepa - učinkovanje ex tunc in ex nunc - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - razlogi za ničnost
Ker tožeča stranka že v drugem postopku s tožbo zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepa o prenosu delnic, nima pravnega interesa, da bi zahtevala tudi ničnost vpisa sklepa v sodni register v tej pravdi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da vpis vsebine sodbe skladno s 398. členom ZGD-1 nima enakih učinkov kot ugotovitev sodišča o ničnosti registrskega vpisa sklepa o prenosu delnic. Namen določbe 398. člena ZGD-1, da se vsebina pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa vpiše v register, je prav ta, da se objavi neveljavnost tega sklepa in s tem doseže enak učinek, kot bi ga dosegli s sodbo o ugotovitvi ničnosti registrskega vpisa oziroma na tej podlagi opravljenim izbrisom vpisanega sklepa skupščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL00056830
ZSReg člen 19, 31, 31/1, 35, 35/4. ZNP-1 člen 41, 42. ZPP člen 354, 354/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/1, 43/1-1.
postopek vpisa v sodni register - predhodni preizkus predloga - prenos poslovnega deleža družbenika - priloge predloga za vpis pri prenosu poslovnega deleža - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register
V konkretnem primeru je šlo za izročitev premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki, da bi stečajno sodišče moralo upoštevati 9. člen Družbene pogodbe, ki določa, da morajo družbeniki dati soglasje za odsvojitev poslovnega deleža, neutemeljeni. V konkretnem primeru namreč ni šlo za pravno poslovno odsvojitev poslovnega deleža, niti ne v stečajnem postopku, zato sklicevanje na 9. člen Družbene pogodbe ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00057065
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 4427, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 432, 432-3, 434, 436, 437, 437/1, 439, 439/1, 439/1-1, 440. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 37, 37/1, 37/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka izbrisa - razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).
prekinitev postopka - tožba na ugotovitev ničnosti - sklepi skupščine - ni predhodno vprašanje
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.
PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057335
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZGD-1 člen 337, 337/3, 387, 528, 528/1, 528/4, 590, 590/2, 590/2-1.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice do novih delnic - osnova za izračun deleža glasovalnih pravic - namen zavarovanja z začasno odredbo - obstoj drugega sodnega varstva - registrska zapora - neprimeren način za dosego namena zavarovanja
Začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve se izda le, če je verjetno izkazana terjatev in če je hkrati podana katera od v drugem odstavku 272. člena ZIZ alternativno postavljenih predpostavk. Pri tem je omejitev za začasno zavarovanje zahtevka določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le tako obliko zavarovanja terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena. Gre za materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe in če tega tožeča stranka ne izpolni, je sodišče ne more izdati.
Glede na trditve, ki so jih tožeče stranke podale, je terjatev tožečih strank, ki jo skušajo zavarovati z izdajo začasne odredbe v tem, da se toženi stranki prepove izvršitev sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 o izključitvi manjšinskih delničarjev. Vendar pa imajo manjšinski delničarji varstvo pred vpisom takega sklepa že zagotovljeno s t.i. registrsko zaporo.
Tožeče stranke so torej že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 dosegle namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne morejo doseči ponovno.