ZGD člen 47, 48, 47, 48. ZSReg člen 29, 30, 29, 30.
predlog za vpis v sodni register - obvezne sestavine - družbena pogodba
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) in zakon o sodnem registru (ZSReg) ter na podlagi le-teh izdani predpisi določajo, kaj mora vsebovati predlog za vpis v sodni register in sicer glede na vrsto družbe in vrsto vpisa. Prvostopno sodišče je v okviru predhodnega preizkusa predloga - 29. in 30. člen ZSR, upravičeno zahtevalo tudi prečiščeno besedilo družbene pogodbe.
Če gre za vpis podatkov pri že vpisanem subjektu vpisa (spremembe), se vročitev opravi na naslov sedeža subjekta vpisa, ne pa po pooblaščenki (oz. zastopnici), niti z nabitjem na sodno desko.
postopek vpisa v sodni register - vročanje - sedež subjekta vpisa
Če gre za vpis podatkov pri že vpisanem subjektu vpisa (spremembe), se vročitev opravi na naslov sedeža subjekta vpisa, ne pa po pooblaščenki (oz. zastopnici), niti z nabitjem na sodno desko.
ZBH člen 63, 63/1-2, 63/1-3, 70, 70/1, 76, 77, 77/1, 79. ZHKS člen 10. ObrZ člen 2, 2/2, 3, 3/2. Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti člen 2, 3. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti. ZZad člen 2, 2/1. ZTVP člen 37, 37/1, 37/2, 39, 39/1-2, 39/1-3, 39/1-5, 39/1-6, 39/1-7. ZISDU člen 4, 4/1.
predlog za vpis v sodni register - zadruga - obrtna zadruga - hranilno kreditna služba (HKS) - hranilnice - standardna klasifikacija dejavnosti - drugo kreditno posredovanje
Ker je obrtna zadruga ustanovljena zaradi opravljanja obrtnih in obrtnim podobnih dejavnosti, morajo te dejavnosti prevladovati nad neobrtnimi in obrtnim nepodobnimi dejavnostmi.
Ker ZHKS kot poseben predpis ne določa kakšnih odstopanj od splošnih statusnih predpisov, mora imeti HKS eno od pravno-organizacijskih oblik, ki veljajo za hranilnice (v ožjem pomenu besede) oz. eno od oblik, ki so določene v ZGD.
HKS lahko opravlja le dejavnosti, s katerimi uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena (zbiranje trenutno prostih denarnih sredstev članov, najemanje bančnih kreditov in dajanje posojil svojim članom), torej dejavnosti, ki jih določa ZHKS kot poseben predpis oz. na katere napotuje ZBH kot splošen predpis.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 134, 134/1. ZSReg člen 30, 30/1, 30, 30/1.
vročanje
Dejstvo, da je oseba, ki je za subjekt vpisa sprejela poštno pošiljko z odredbo za popravo predloga za vpis v sodni register, razpolagala z njegovo štempiljko (žig na povratnici), kaže na to, da je bila pooblaščena za sprejem pošiljke.
Odločitev o zavrnitvi predloga za vpis firme je v primeru, ko je v centralnem registru vpisanih že osem drugih enakih ali zelo podobnih firm, od katerih imata dve enako dejavnost kot predlagatelj, pravilna.
Registrsko sodišče ne zavrne predloga za vpis ostalih podatkov v sodni register samo zato, ker je predlagana firma v nasprotju z zakonom. Enotna odločitev je v takem primeru pravilna samo, če brez vpisa firme ni mogoč tudi vpis ostalih podatkov (na primer pri vpisu novega subjekta). Če v takem primeru zavrne celoten predlog za vpis, mora to v sklepu obrazložiti, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register.
Če registrsko sodišče dobi pošiljko, poslano na naslov sedeža subjekta vpisa, vrnjeno z obvestilom "obveščen, ni prišel po pošiljko", ravna pravilno, če jo vroči z nabitjem na sodno desko.
vročanje pisanj - nabitje na oglasno desko - nepravdni postopek
Vročitev ni bila opravljena skladno s 145. členom ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih. Na izvodu odredbe v reg. spisu je razvidno, da je bila nabita na sodno desko dne 23.5.1995 in sneta 30.5.1995 - torej ni bila na deski osem dni skladno z 3. odst. 145. člena ZPP.
predlog za vpis v sodni register - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnitev ali zavrženje predloga
Registrsko sodišče mora opraviti predhodni preizkus, ali je zahteva za vpis formalno pravilna. V okviru preizkusa procesnih predpostavk mora oceniti skladnost predloga za vpis s določili 29. člena zakona o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94, v nadaljevanju ZSReg) - torej tudi skladnost z določili uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ter zakona o nepravdnem postopku. V primeru neuspešnega poteka roka za odpravo pomanjkljivosti sodišče predlog za vpis zavrže. Kadar pa gre za napačen predlog firme in ga stranka na poziv registrskega sodišča ne popravi, sodišče predlog za vpis zavrne - prvi in drugi odstavek 30. člena ZSR. Prav tako sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register, če je predlog v nasprotju z materialno-pravnimi določili zakona o gospodarskih družbah, ali z določili družbene pogodbe.
ZSReg člen 29, 29-4, 30, 30/1. ZST člen 26, 27, 28, 29, 30, 31. ZST tarifna številka 21, 22, 23.
predlog za vpis v sodni register - predhodni preizkus predloga - procesne predpostavke - plačilo sodne takse
ZST ureja plačilo dolžnih taks in izterjavo neplačanih taks, medtem ko ZSReg ureja predhodni preizkus predloga za vpis.
Določbo 4. tč. 29. čl. ZSR je razumeti tako, da je procesna predpostavka izpolnjena, če so plačane celotne sodne takse za predlog in sklep o vpisu (ter o takšnem plačilu priložen dokaz), ne pa le njihov del (in sicer ne glede na to, ali gre za neznaten del ali pa za pretežen del).
ZSReg člen 36, 36/1, 36/2. ZGD člen 4, 4/4. ZOdv člen 1, 2, 41, 42, 43, 43/1.
vpis v sodni register - standardna klasifikacija dejavnosti - dejavnost pravnega svetovanja - pritožba - pravni interes - Odvetniška zbornica
Odvetniška zbornica Slovenije ima pravico in pravni interes za pritožbo zoper sklep, da se dejavnost pravnega svetovanja v sodni register vpiše kot dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo.
Pritožba tretjega je pravočasna, tudi če je vložena pred objavo izpiska vpisa v sodni register v uradnem listu.
Gospodarska družba, ki opravlja dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami, lahko opravlja posle pravnega svetovanja, tudi če dejavnosti pravnega svetovanja nima vpisane v sodni register, vendar le v okviru registrirane dejavnosti, ne pa samostojno.
Odločanje o sklepih, ki predstavljajo usklajevanje, poteka po obstoječih aktih. To velja tako glede kvoruma kot glede potrebne večine za sprejem sklepov. Torej ni treba upoštevati novih zakonskih določb, ki opredeljujejo kvorume ter potrebno večino glasov za sprejem sklepov (tako glede povečanja kapitala kot glede uskladitev drugih razmerij).
postopek za vpis v sodni register - udeleženec - umik predloga za vpis subjekta
Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (tj. materialni udeleženec). Oseba, ki je upravičena podati umik predloga za vpis subjekta v sodni register, je tista oseba, ki je na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljev pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa.
ZSReg člen 19, 30, 30/1, 30/2, 35, 35/2, 35/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 2, 102, 102/1, 102/2. Pravilnik o obrazcih predlogov za vpis podatkov v sodni register člen 5. ZSV člen 16, 16/1, 50, 50/1. ZZ člen 20, 20/1.
predlog za vpis sprememb v sodni register - socialno varstvo - standardna klasifikacija dejavnosti - sprememba dejavnosti
Če predlog za vpis sprememb v sodni register ne vsebuje tudi zahtevka za vpis dejavnosti z navedbo ustrezne šifre in imena SKD, odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register, in sicer samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen.
vpis v sodni register - sprememba družbenika - povečanje osnovnega kapitala - družba z enim družbenikom
Predlagatelj bi moral predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala in spremembo družbenika pri že obstoječi, v sodni register vpisani gospodarski družbi, priložiti to, kar zahteva Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ( Ur.l. RS št. 20/94 - v nadaljevanju Uredba) v 29. členu in glede spremembe družabnika to, kar zahteva v 32. členu. Predlagatelj, ki je po veljavnem vpisu v sodni register družba z enim družbenikom, mora o povečanju osnovnega kapitala predložiti izpisek iz knjige sklepov v skladu z 459. členom Zakona o gospodarskih družbah.
družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - dopustnost in primernost - povečanje osnovnega kapitala - idealni del nepremičnine
Za stvarne vložke velja, da so dopustni, če so določeni v družbeni pogodbi in če so primerni za stvarni vložek. Glede primernosti stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo se po 451. členu ZGD uporabljajo določila 410. člena ZGD - s tem pa tudi določbe 188. člena ZGD. Po 2. odstavku 188. člena ZGD so dopustni tisti stvarni vložki, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Kot citirano gospodarsko vrednost se šteje, da je podana takrat, ko je relevantna za pridobitno dejavnost konkretne gospodarske družbe. Pod navedenimi pogoji je lahko stvarni vložek tudi idealni del nepremičnine.
ZGD člen 86, 136/2, 146, 86, 136/2, 146. ZSReg člen 4, 30, 30, 4.
predlog za vpis v sodni register - odgovornost komanditista - najnižji znesek osnovnega kapitala - dražba
Samo pri kapitalskih družbah je potrebno ob predlogu vpisa izkazati vložek. Tako je po 5. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS št. 20/94 - nadaljevanju Uredba) pri delniški družbi potrebno predložiti ustrezno potrdilo banke. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je po 27 členu Uredbe potrebno predložiti poročilo o stvarnih vložkih in potrdilo banke o denarnih vložkih. Nasprotno pa takega določila Uredbe, pri družbi z neomejeno odgovornostjo in komanditni družbi - ni najti. V 47 členu Uredbe zahtevani sporazum družbenikov o oceni nedenarnega vložka komanditista je le podlaga za določitev obsega vrednosti aktive družbe in odgovornosti komanditista po 146. členu Zakona o gospodarskih družbah. Ker zakon o gospodarskih družbah samo pri kapitalskih družbah postavlja spodno mejo osnovnega kapitala, je tudi v Uredbi samo pri takih družbah predpisana priloga - dokaz o višini osnovnega kapitala.
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis.
ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 587. ZSReg člen 30, 30/1, 39, 39-2. ZN člen 68, 68/1, 68/2, 129. ZNP člen 150.
prenehanje družbo po skrajšanem postopku brez likvidacije - overjena izjava - overitev podpisa - notar
Overovitev podpisa se od overovitve izjave razlikuje po tem, da gre pri overovitvi podpisa za potrdilo delavca sodišča, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino, dočim gre pri overovitvi izjave za potrdilo določenih dejstev, ki jih je upravičena oseba izjavila pred notarjem (oz. odvetnikom), ki je potrditev o dejstvih sestavil v obliki zapisnika.